Virus ne bo “prizemljil” popotnikov

Letalske družbe, potovalne agencije, pravzaprav celoten turistični sektor, se soočajo z izzivi pandemije koronavirusa. A to ne pomeni, da ne bomo več potovali po svetu. Pandemija vodi v novo dobo letalskih potovanj – z maskami, merjenjem temperature, razkuževanjem ljudi …
 
»Dobrodošli na letalskem poletu v letu 2021. Pred vkrcanjem se sprehodite po dezinfekcijskem tunelu in termičnem skenerju in razkužite prtljago. V žepu na sedežu pred vami ne boste našli nobene revije za kratkočasenje med letom, boste pa dobili razkužilne robčke kot del storitve med letom. In ne računajte, da boste lahko vstopili v letalo, če boste slučajno pri vhodu zakašljali.« Tako se začne uvod v sporočilo za javnost podjetja SimpliFlying za tržno svetovanje.


 
Nova pravila letenja
SimpliFlying pravi, da lahko nekaj od napovedanega pričakujemo že konec letošnjega leta. Pravijo, da bodo »žepi na sedežih že prazni, na letaliških terminalih pa bodo kioski brez dotika (skeniranje s kodo ali celo prek glasovnih ukazov). V Abu Dabiju naj bi takšne kioske že testirali za prijavo na let, prav tako potnike preskenirajo, če so zdravi ali jih preusmerijo na nadaljnje preglede, če se zdi, da imajo vročino. Ročna prtljaga bo morala skozi UV-dezinfekcijo. V Hong Kongu že preskušajo dezinfekcijske tunele, je poročal Forbes. SimpliFlying predvideva, da bo na letališčih prišlo do dodatnih čakalnih vrst in težav, saj je treba ljudi in ročno prtljago pregledati in morebiti tudi razkužiti. To bi lahko pomenilo, da bo treba na letališče priti štiri ure pred poletom, vsa letala bodo morala biti po pristanku tudi globinsko očiščena in razkužena. Ne izključujejo tudi možnosti, da bo na letalu »hišnik«, ki bo sproti kaj dezinficiral.

Vse to in še več napovedujejo panogi, katere desetletni razcvet je v nekaj mesecih zaustavil COVID-19. 
Skoraj dve tretjini od 26.000 potniških letal po svetu je prizemljenih, s tem pa ogroženih približno 25 milijonov delovnih mest. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je opozorilo, da se prevozniki letos srečujejo s 314 milijardami dolarjev primanjkljaja od prodaje letalskih vozovnic, polovici pa jih v dveh do treh mesecih grozi stečaj, če jim na pomoč ne bo priskočila država.



Koronavirus je v luke zasidral večino mondenih križark, pri nas so ustavili tudi ves javni potniški promet. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da skoraj 90 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v državah z omejitvami potovanja.
 
Vračamo se v leto 1991
Med najbolj prizadetimi v tej novi različici sveta je celoten turistični sektor. Posledično je ogroženih približno 25 milijonov letalskih delovnih mest in 100 milijonov delovnih mest v turizmu, ocenjujejo pri Svetovnem gospodarskem forumu. Ta industrija bi lahko v tem kratkem času izgubila vrednost, ki jo je pridobivala zadnjih pet do sedem let. Samo v Italiji, ki jo je koronavirus močno prizadel, je bil turistični sektor primoran odpustiti več kot 3 milijone delavcev, potem ko so bila vsa nebistvena podjetja prisiljena zapreti svoja vrata. Nadaljnji trije milijoni samozaposlenih v Italiji ne vedo, kako bodo preživeli.  



V družbi za posredovanje turističnih nastanitev Airbnb so zaradi strmoglavljenja prihodkov, ki je posledica koronakrize ter z njo povezane ustavitve letalskega prometa in potovanj, odpustili 1900 zaposlenih od 7500, kar je skoraj četrtina vse delovne sile. Generalni direktor družbe Brian Chesky je v sporočilu zaposlenim zapisal, da je koronavirus »najbolj srhljiva« kriza današnjega časa. V družbi pričakujejo, da bodo imeli zaradi pandemije letos za več kot polovico manj prihodkov kot lani, ko so jih ustvarili za skoraj 4,5 milijarde evrov.

Kaj to pomeni v praksi?
Višje cene vozovnic, manj poti, zdravstveni pregledi pred letom in manj brezplačne hrane. Zato ni nenavadno, da svetovne letalske družbe ponovno ocenjujejo svoje delovanje in razmišljajo, kako bodo prišle iz krize. »Moramo biti pripravljeni na spremenljivo in počasno okrevanje tudi, ko bo virus že premagan,« je v pismu zaposlenim sporočil izvršni direktor družbe Delta Air Lines Ed Bastian. »Ocenjujem, da bi lahko obdobje okrevanja trajalo dve do tri leta.«

Mednarodna raziskava zveze za zračni promet je pokazala, da bo 40 odstotkov potnikov, po pričakovanjih, na letalo sedlo vsaj šest mesecev po tem, ko bo pandemija zajezena oziroma virus »premagan«. A letalske družbe se že pripravljajo.

Nizkocenovi prevoznik EasyJet je med tistimi, ki načrtujejo, da bodo srednji sedeži prazni vsaj vsaj na začetku, da bi strankam zagotovili zadosten razmak. Družba Korean Air Lines je svoje kabinsko osebje že opremila z očali, maskami, rokavicami in zaščitno obleko. Na letalih Air France morajo vsi potniki nositi zaščitne maske. Prva tako družba od 11. maja preverja telesno temperaturo vseh potnikov – kdor bo imel temperaturo višjo od 38, se ne bo smel vkrcati na letalo. Osebi bodo rezervirali poznejši polet brez dodatnih stroškov, poroča britanska medijska hiša BBC.

Maske bodo morali celoten polet nositi tudi potniki na krovu letal Czech Airlines, ki bo po šestih tednih 18. maja znova poletel v Amsterdam, Frankfurt, Pariz in Stockholm. Potniki bodo sedeli dva metra narazen, letala pa bodo definficirali pred in po vsakem poletu, je pisal britanski časnik Guardian.


 
 Volodimir Bilotkač, predavatelj upravljanja zračnega prometa na Singapurskem tehnološkem inštitutu in avtor knjige »The Economics of Airlines (Ekonomika letalskih družb, op.p.)« je za Bloomberg povedal, da azijske letalske družbe (ki slovijo po all-inclusive letih) razmišljajo o dodatnih plačilih za potnike v ekonomskem razredu kot so prijava prtljage, prostor za noge in obroki. Po podatkih IATA so še pred virusom tamkajšnji prevozniki navadno imeli le 3 dolarje (2,73 evra) dobička od vsakega potnika. V Evropi in ZDA, kjer se dodatni stroški že povečujejo, pa so znašali 4,56 evra oziroma 15,5 evra.
 
Z letala na vlak?
EasyJet ima celo znanstveno-raziskovalno ekipo, ki modelira različne scenarije; kako hitro se povrne povpraševanje, na kakšni ravni bo, kolikšno ceno bodo ljudje pripravljeni plačali in koliko bodo zaračunali za dobiček na določenem letu, je povedal predsednik uprave Johan Lundgren. Odgovora na zastavljenja vprašanja nima nihče. »Moramo biti zelo prilagodljivi,« je povedal za Bloomberg.

Letalske družbe skrbi tudi, da bodo ukrepi na letališčih med državami raznoliki in da se vse države sveta ne bodo odprle istočasno. Potem ko se je varnostni nadzor na letališčih po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001 poostril, bodo poleg merjenja temperature morebiti potrebna tudi zdravstevna spričevala za letenje, poroča svetovalno podjetje BCG. To bi lahko bilo zelo zamudno in dodatno zapletlo razporede za polet.

Celine Fornaro, vodja evropskega raziskovanja industrijskega kapitala v podjetju UBS Group, ki zagotavlja finančne storitve zasebnikom, podjetnikom in institucijam pričakuje, da se bo celo zgodil premik z zračnega prometa na hitre vlake. Vsaj v Evropi in na Kitjaskem naj bi bil prehod hiter. Nekatere poceni in kratke letalske poti bodo verjetno izginile. Poleti pod 483 kilometri so lani predstavljali kar petino evropskega trga, kaže poročilo UBS Group.

Medtem ko bodo letalske družbe morda morale znižati cene letalskih vozovnic, da bi se potniki vrnili nazaj, bodo higienski problemi postopoma zamrli, pa je prepričan Rico Merkert, profesor prometa in upravljanja dobavne verige na poslovni šoli Univerze v Sydneyju. S tem se strinja tudi Ivan Kožić. »Dejstvo je, da so letalske družbe utrpele ogromne izgube. In te bodo nekako morale pokriti; če ne drugače, s pomočjo države. Nekaj časa bomo zato morda potovali dražje, nekatere letalske družbe, ki so že pred tem poslovale na robu lastnega obstoja, bodo propadle,« pravi. Dolgoročno pa optimistično napoveduje, da se bo vse vrnilo v stare tirnice.