Veljati je začela uredba o omejitvi cen plina za zaščitene odjemalce

Danes je začela veljati uredba o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema, po kateri bodo določene najvišje drobnoprodajne cene plina za vse skupine zaščitenih odjemalcev.

Uporabljati se bo začela 1. septembra, veljala pa bo do 31. avgusta 2023. Že od danes pa se uporablja del, ki zagotavlja dobavo tem odjemalcem.

Uredba določa najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema transportnega in distribucijskega omrežja za gospodinjske odjemalce, za končne odjemalce plina, ki oskrbujejo s toploto več gospodinjstev prek skupne kurilne naprave v lasti ali solasti teh gospodinjstev, za osnovne socialne službe in za odjemalce, ki so na dan uveljavitve uredbe mali poslovni odjemalci, kot jih določa zakon o oskrbi s plini.

Inflacije ECB ne bo znižala. Cene, zdaj tudi posojil, bodo visoke

Od 1. septembra bo najvišja maloprodajna cena za gospodinjske odjemalce in skupne gospodinjske odjemalce 0,073 evra na kilovatno uro (kWh) ter za osnovne socialne službe in za male poslovne odjemalce 0,079 evra na kWh, vse brez DDV.

Porabljeni plin skupnih gospodinjskih odjemalcev se bo za namen obračuna razdelil v skladu z obstoječimi ključi razdelitve stroškov, določenimi v pogodbah ali sporazumih med upravniki in etažnimi lastniki oziroma v sporazumih med etažnimi lastniki.

Uredba tudi določa, da dobavitelji ne smejo prenehati z dobavo plina tem kategorijam odjemalcev in ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci iz teh kategorij ter da odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja. Ta del uredbe se uporablja že od danes.

Vlada je poleg tega s 1. avgustom do preklica podaljšala veljavnost znižanih trošarin za energente in električno energijo ter napovedala znižanje stopnje DDV na vse energente z 22 na 9,5 odstotka.

Kot je v četrtek po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer, bodo zaradi omejitve cen plina povprečni gospodinjski odjemalci, ki odjemajo plin pri cenejših dobaviteljih, prihranili od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov, tisti, ki imajo sklenjeno pogodbo z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.

Povprečni odjemalci socialne službe, ki imajo sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bodo medtem na letni ravni prihranili do 1390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8710 evrov ali do 44 odstotkov, tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji, pa do 13.590 evrov letno, kar lahko predstavlja prihranek do 55 odstotkov.

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni ravni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od 350 do 1420 evrov ali od 11 do 34 odstotkov.

Danes je začela veljati tudi dopolnjena uredba o določitvi cen elektrike, ki jo je vlada sprejela minuli teden in bo s 1. septembrom za leto dni določila najvišje maloprodajne cene elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce ter za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb. Vlada je želela z dopolnitvijo uredbe preprečiti, da bi status malega poslovnega odjemalca s sklenitvami ločenih pogodb za merilna mesta z močjo do 43 kilovatov pridobili tudi večji odjemalci.

Po dopolnjeni uredbi imajo lahko mali poslovni odjemalci sicer več merilnih mest, a njihova skupna priključna moč ne sme presegati 86 kilovatov, in sicer pod pogojem, da imajo različne pogodbe za merilna mesta pod in nad 43 kilovatov. Poleg tega pa morajo izpolnjevati tudi pogoj, da je bilo soglasje za priključitev merilnih mest izdano do vključno 21. julija 2022.

Nemška industrija ustavlja proizvodnjo zaradi težav s plinom