Prebivalci Berlina glasovali za razlastitev stanovanjskih koncernov

Na mestnem referendumu so prebivalci Berlina odločili, da se stanovanja v lasti velikih podjetij, razlastijo in spremenijo v družbeno lastnino.
Fotografija: Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock

Stanovanje ni le tržno blago, mi je v intervjuju za sobotno prilogo Dela pred nekaj mesecev povedala Leilani Farha, kanadska odvetnica, ki je bila od junija 2014 do aprila 2020 posebna poročevalka Združenih narodov za stanovanjsko problematiko. »Ljudje ne razumejo, da je veliko vladnih odločitev povezanih s človekovimi pravicami. Takšna je na primer odločitev o davčnih olajšavah za velike finančne in druge družbe, ki vlagajo v stanovanja.« Zato morajo ljudje pritisniti na svoje lokalne, regionalne in državne vlade, da priznajo, da je to človekova pravica, kot tudi da sprejmejo odločitve, ki odražajo takšno razumevanje, je dodala Farha.
 
Zdi se, da ljudje na tak način spet razumejo stanovanjsko problematiko, vsaj v Berlinu, največjem mestu Evropske unije (3,7 milijona prebivalcev) in petem največjem v Evropi, ki je hkrati tudi ena od 16 nemških dežel. Na mestnem referendumu 26. septembra so prebivalci nemške prestolnice z močno večino glasov odločili, da se stanovanja v Berlinu, ki so v lasti velikih podjetij, razlastijo in spremenijo v družbeno lastnino. Pobudnik referenduma je državljanska iniciativa Razlastimo Deutsche Wohnen & Co. (Deutsche Wohnen & Co. enteignen). Referendum je usmerjen proti velikanskemu podjetju Deutsche Wohnen & Co., ki si v Berlinu lasti približno 110.000 stanovanj.
image_alt
Ključne veščine, ki jih bodo delodajalci iskali v prihodnje

Čeprav so neke ankete napovedovale, da bo ta referendumski predlog verjetno podprla le četrtina prebivalcev Berlina, je bil rezultat drugačen. Kar 59,1 odstotka veljavnih glasov se je zavzemalo za razlastitev, 40,9 odstotka pa je bilo proti. Skupno je bilo 1.034.709 glasov za razlastitev, s čimer je bil izpolnjen predpogoj, da mora vsaj četrtina vseh, ki imajo volilno pravico, glasovati za referendumski predlog (v Berlinu je to okoli 615.000). Zahteva občanov zdaj zavezuje mestni senat Berlina, da »sprejme vse ukrepe« za prenos stanovanj v družbeno last in v ta namen sprejme ustrezen zakon.
 
V 10 od skupno 12 berlinskih mestnih četrti je večina glasovala za razlastitev, medtem ko so v dveh okrožjih več glasov oddali nasprotniki odvzema stanovanj velikim podjetjem za nepremičnine. Analitiki ocenjujejo, da je zagotovo bistveno več ljudi, ki so skeptični glede razlastitve, kot kaže rezultat glasovanja. V izraženi volji državljanov pa je jasno vidno neodobravanje visoki rasti cen stanovanjskih najemnin v Berlinu. Še pred desetletjem je bil Berlin znan kot mesto z ugodnimi cenami. Cene stanovanj so bile celo nižje od tistih na Dunaju, ki je svetovno znan po svoji politiki socialnih stanovanj. Več kot 220.000 stanovanj je namreč v mestni lasti. Število stanovanj zgrajenih z drugačnimi, precejšnjimi podporami mesta Dunaj, je še precej višje.
Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock
Berlin, Nemčija. Foto: Shutterstock

Cena stanovanj danes dvakrat višja kot leta 2010

 
Leta 2010 bi lahko v Berlinu stanovanje najeli za približno šest evrov na kvadratni meter na mesec. Danes je cena dvakrat višja. Če bo se referendumska odločitev meščanov Berlina res uresničila, bi bila stanovanja vseh podjetij, ki imajo v Berlinu v lasti 3000 ali več stanovanj, razlaščena. Vendar se to, kot pravijo številni nemški pravni strokovnjaki, verjetno ne bo zgodilo. Prvič ne zato, ker bi bilo to zelo drago. Gre skupaj za približno 240.000 stanovanj. Tudi če bi lastniki prejeli bistveno manj od trenutne tržne cene, bi moral Berlin plačati več deset milijard evrov. Čeprav Temeljni zakon (uradno ime nemške zvezne ustave) teoretično dovoljuje razlastitev zemljišč, naravnih virov in proizvodnih sredstev v korist družbe, strokovnjaki za ustavno pravo poudarjajo, da bi bila razlastitev zgolj stanovanj v lasti velikih podjetij v nasprotju s temeljnim ustavnim pravilom enakosti. Poleg tega je protiustaven vsak neupravičeno velik poseg države v zasebno lastnino. Poleg tega bi bilo to tudi v nasprotju s pravico do prostega pretoka kapitala, ki jo jamči EU, še posebej zato, ker ima Berlin na voljo druge načine za rešitev tega problema.
 
image_alt
Vzpon komunizma v Avstriji

Pri vsem tem imajo največ težav številni prebivalci Berlina. Kontrolni delež podjetja Deutsche Wohnen & Co. - podjetja zaradi katerega je prišlo do referendumske pobude - je v začetku oktobra kupila Vonovia, še večji nemški nepremičninski koncern s sedežem v Bochumu. Vonovia ima zdaj v lasti več kot 500.000 stanovanj, ki se večinoma nahajajo v Nemčiji. Skupna vrednost teh stanovanj je ocenjena na več kot 80 milijard evrov.
 
Jasno je, da ima naraščajoča želja svetovnega prebivalstva, da živijo v (vele)mestih, za posledico zvišanje cen najemnin v metropolah, kot je Berlin. Številčnost prebivalstva glavnega mesta Nemčije močno narašča in stanovanjska gradnja temu trendu ne more slediti. Koncentracija moči in monopolistično vedenje velikih nepremičninskih podjetij pa po drugi strani jezi ljudi. Na referendumu je večina populacije Berlina izrazila željo po dostopnih stanovanjih tudi za manj premožne prebivalce. Še posebej jih moti praksa Deutsche Wohnen & Co, da najemnike s starejšimi, ugodnejšimi stanovanjskimi pogodbami na različne načine izseli iz stanovanj, da bi kasneje ta oddali v najem za veliko več denarja. V Berlinu mora že vsako četrto gospodinjstvo plačati več kot tretjino celotnega čistega dohodka za stanovanjsko najemnino.
image_alt
Napredna okna bi lahko nadomestila solarne strešnike

Več iz rubrike

Ugotovitve KPK kršiteljem zapirajo vrata državnih družb

Zakon o SDH prinaša zaostrovanje pogojev za nadzornike in člane uprav državnih družb.

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.