V Zagrebu odkrili neznan portret Franceta Prešerna

Umetnostni zgodovinar je med pregledovanjem zbirke v zagrebškem muzeju odkril portret največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Fotografija: Novo odkriti portret Franceta Prešerna. Foto: Družina.si
Odpri galerijo
Novo odkriti portret Franceta Prešerna. Foto: Družina.si

Ferdinand Šerbelj je v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu odkril doslej neznano podobo največjega slovenskega pesnika. Strokovnjaki so prepričani, da gre za edini portret, ki je nastal v času njegovega življenja.

Portret je del večje zbirke


Kot so zapisali v časopisu Družina, kjer so novico tudi prvi objavili, je bil portret odkrit v največji hrvaški zbirki z nekaj tisoč predmeti, v kateri je med drugim več kot šest tisoč slikarskih del. Zbirka, ki je datirana v sredino 19. stoletja, je odprta tudi za širšo javnost na spletu. Slika, ki nosi naslov »Portret plavokosog muškarca« je del te zbirke, označen pa je z inventurno oznako MUO-018031.
image_alt
Ursula von der Leyen v Zagrebu: Hrvaška je pripravljena

Podoba se ujema z opisi pesnikove sestre


Šerbelj naj bi neznani portret slovenskega pesnika odkril po naključju med analiziranjem slik iz prej omenjene zbirke. » Z najdbo smo se približali avtentični podobi Prešerna,« je prepričan Šerbelj. Slika naj bi se namreč popolnoma ujemala z opisi, kot jih je zapustila pesnikova sestra. Pesnik naj bi imel svetlejše lase in sive oči.
Kip največjega slovenskega pesnika. Foto: Tomi Lombar/Delo
Kip največjega slovenskega pesnika. Foto: Tomi Lombar/Delo

Slikal po spominu


Slovenski strokovnjak za umetnostno zgodovino meni, da je najdena podoba dokaz, da je doslej znani portret Prešerna kopija majhnega akvarela (velikost portreta je 8 x 7 centimetrov), ki je bil zdaj odkrit. Prešernoslovci pravijo, da sta se Goldenstein in Prešeren poznala, vendar se po pesnikovi selitvi v Kranj nista več videla. Iz tega lahko sklepamo, da ga je naslikal po svojem slikarskem spominu iz najbolj ustvarjalnega obdobja pesnikovega življenja.
 

Ni se maral portretirati


Kako je bil France Prešeren v resnici videti, je bila skrivnost vse od njegove smrti. Leta 1969 je zgodovinar Marko Marin objavil domnevno podobo Prešerna, ki je veljala za najbolj merodajno. Trenutno odkritje po pomenu presega obelodanjanja kakšne druge slike naših umetnikov, meni Šerbelj.
image_alt
Japonska 3D mačka mijavka na mimoidoče

»Gre za edini portret, ki je nastal v času njegovega življenja,« so prepričani strokovnjaki. France Prešeren je bil namreč znan po tem, da se ni maral portretirati. Razlogov za to je lahko več. Mogoče ni maral pozornosti, mogoče, pa je želel, da se ga ljudje spominjamo po njegovih delih in ne po videzu.

Več iz rubrike

Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

S proticikličnim blažilnikom bodo banke morale v prihodnjih 12 mesecih zagotoviti več kapitala, ena od možnosti je tudi zadržanje dela letošnjih dobičkov.

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.