V Zagrebu odkrili neznan portret Franceta Prešerna
Umetnostni zgodovinar je med pregledovanjem zbirke v zagrebškem muzeju odkril portret največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Odpri galerijo
Novo odkriti portret Franceta Prešerna. Foto: Družina.si
Ferdinand Šerbelj je v Muzeju za umetnost in obrt v Zagrebu odkril doslej neznano podobo največjega slovenskega pesnika. Strokovnjaki so prepričani, da gre za edini portret, ki je nastal v času njegovega življenja.
Kot so zapisali v časopisu Družina, kjer so novico tudi prvi objavili, je bil portret odkrit v največji hrvaški zbirki z nekaj tisoč predmeti, v kateri je med drugim več kot šest tisoč slikarskih del. Zbirka, ki je datirana v sredino 19. stoletja, je odprta tudi za širšo javnost na spletu. Slika, ki nosi naslov »Portret plavokosog muškarca« je del te zbirke, označen pa je z inventurno oznako MUO-018031.
Šerbelj naj bi neznani portret slovenskega pesnika odkril po naključju med analiziranjem slik iz prej omenjene zbirke. » Z najdbo smo se približali avtentični podobi Prešerna,« je prepričan Šerbelj. Slika naj bi se namreč popolnoma ujemala z opisi, kot jih je zapustila pesnikova sestra. Pesnik naj bi imel svetlejše lase in sive oči.
Slovenski strokovnjak za umetnostno zgodovino meni, da je najdena podoba dokaz, da je doslej znani portret Prešerna kopija majhnega akvarela (velikost portreta je 8 x 7 centimetrov), ki je bil zdaj odkrit. Prešernoslovci pravijo, da sta se Goldenstein in Prešeren poznala, vendar se po pesnikovi selitvi v Kranj nista več videla. Iz tega lahko sklepamo, da ga je naslikal po svojem slikarskem spominu iz najbolj ustvarjalnega obdobja pesnikovega življenja.
Kako je bil France Prešeren v resnici videti, je bila skrivnost vse od njegove smrti. Leta 1969 je zgodovinar Marko Marin objavil domnevno podobo Prešerna, ki je veljala za najbolj merodajno. Trenutno odkritje po pomenu presega obelodanjanja kakšne druge slike naših umetnikov, meni Šerbelj.
»Gre za edini portret, ki je nastal v času njegovega življenja,« so prepričani strokovnjaki. France Prešeren je bil namreč znan po tem, da se ni maral portretirati. Razlogov za to je lahko več. Mogoče ni maral pozornosti, mogoče, pa je želel, da se ga ljudje spominjamo po njegovih delih in ne po videzu.
Portret je del večje zbirke
Kot so zapisali v časopisu Družina, kjer so novico tudi prvi objavili, je bil portret odkrit v največji hrvaški zbirki z nekaj tisoč predmeti, v kateri je med drugim več kot šest tisoč slikarskih del. Zbirka, ki je datirana v sredino 19. stoletja, je odprta tudi za širšo javnost na spletu. Slika, ki nosi naslov »Portret plavokosog muškarca« je del te zbirke, označen pa je z inventurno oznako MUO-018031.
Podoba se ujema z opisi pesnikove sestre
Šerbelj naj bi neznani portret slovenskega pesnika odkril po naključju med analiziranjem slik iz prej omenjene zbirke. » Z najdbo smo se približali avtentični podobi Prešerna,« je prepričan Šerbelj. Slika naj bi se namreč popolnoma ujemala z opisi, kot jih je zapustila pesnikova sestra. Pesnik naj bi imel svetlejše lase in sive oči.
Kip največjega slovenskega pesnika. Foto: Tomi Lombar/Delo
Slikal po spominu
Slovenski strokovnjak za umetnostno zgodovino meni, da je najdena podoba dokaz, da je doslej znani portret Prešerna kopija majhnega akvarela (velikost portreta je 8 x 7 centimetrov), ki je bil zdaj odkrit. Prešernoslovci pravijo, da sta se Goldenstein in Prešeren poznala, vendar se po pesnikovi selitvi v Kranj nista več videla. Iz tega lahko sklepamo, da ga je naslikal po svojem slikarskem spominu iz najbolj ustvarjalnega obdobja pesnikovega življenja.
Ni se maral portretirati
Kako je bil France Prešeren v resnici videti, je bila skrivnost vse od njegove smrti. Leta 1969 je zgodovinar Marko Marin objavil domnevno podobo Prešerna, ki je veljala za najbolj merodajno. Trenutno odkritje po pomenu presega obelodanjanja kakšne druge slike naših umetnikov, meni Šerbelj.
»Gre za edini portret, ki je nastal v času njegovega življenja,« so prepričani strokovnjaki. France Prešeren je bil namreč znan po tem, da se ni maral portretirati. Razlogov za to je lahko več. Mogoče ni maral pozornosti, mogoče, pa je želel, da se ga ljudje spominjamo po njegovih delih in ne po videzu.
Več iz rubrike
Delovna skupina predlaga nacionalnega prevoznika po modelu javno-zasebnega part…
Ministrica za infrastrukturo bo predlagala vladi, naj ministrstvu podeli mandat za iskanje rešitev za ustanovitev novega letalskega prevoznika
Hrvaška podjetja so lani povečala prihodke za 77 odstotkov
Tudi dobički, ki so podlaga za državni davek od dobičkov, so občutno višji.
