V okolici Avstrije se nahaja kar 22 jedrskih reaktorjev

Avstrija je strogo proti jedrski energiji. Nasprotujejo ji državni vrh, večina večjih medijev in ne nazadnje večina prebivalstva. Avstrija na Nemčijo zdaj gleda z olajšanjem, saj v državi od začetka letošnjega leta jedrsko energijo proizvajajo le trije nemški jedrski reaktorji in tudi ti bodo z delovanjem prenehali do 31. decembra 2022.

Avstrijski državniki so takoj izrazili veliko nezadovoljstvo z odločitvijo EU, da se lahko jedrsko energijo (pod določenimi pogoji) obravnava kot trajnostni vir energije. Avstrija meni, da so jedrske elektrarne v sosednjih državah, predvsem v bližini njenih meja, problematične in nasprotuje njihovemu delovanju, predvsem pa širitvi jedrskih zmogljivosti. Od skupno 33 držav na svetu (vključno s Tajvanom), ki proizvajajo električno energijo iz jedrskih reaktorjev, se jih šest nahaja v bližini Avstrije; Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Švica in (do konca leta 2022) Nemčija. V teh šestih državah zdaj deluje 22 od približno 440 aktivnih jedrskih reaktorjev na svetu.

Gospodarska napoved za leto 2022

Predzadnji dan lanskega leta je avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg v Pragi obiskal češkega zunanjega ministra Jana Lipavskega. Schallenberg je na dogodku povedal, da povzročajo načrti za izgradnjo še enega reaktorja v češki jedrski elektrarni Dukovany, ki se nahaja približno 100 kilometrov severno od Dunaja, veliko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva. »S Češko gojimo odlične medsosedske odnose in prijateljstvo, glede jedrske energije pa smo nenehno v nesoglasju. Za Avstrijo je jedrska energija bila in bo časovna bomba.«

Češka je očitno ena izmed držav, ki meni, da je jedrska energija manjše zlo od elektrarn na premog. Ob koncu prejšnjega desetletja je premog predstavljal približno 50-odstotni delež v češki proizvodnji električne energije, delež jedrskih elektrarn pa je leta 2020 znašal dobrih 37 odstotkov. Na Češkem je šest jedrskih reaktorjev s skupno zmogljivostjo 3.934 MWe; štirje reaktorji so v NE Dukovany, dva v NE Temelín.

Dunaj, Avstrija. Foto: Shutterstock

Na Slovaškem so štiri jedrski reaktorji s skupno zmogljivostjo 1837 MWe. Dva reaktorja sta v NE Bohunice in dva v NE Mochovce. Slovaška je ena od treh držav na svetu (poleg Francije in Ukrajine), v kateri imajo NE več ko 50-odstotni delež v domači proizvodnji električne energije. Po podatkih dunajske Mednarodne agencije za atomsko energijo je ta delež na Slovaškem leta 2020 znašal 53,1 odstotka (v Franciji 70,6 odstotka, v Ukrajini 51,2 odstotka). Hidroelektrarne na Slovaškem so ob koncu prejšnjega desetletja zagotavljale 16 odstotkov električne energije, elektrarne na zemeljski plin 11 odstotkov, elektrarne na premog pa 10 odstotkov.

Na Madžarskem znaša delež jedrske energije v celotni proizvodnji električne energije 48 odstotkov. Madžarska ima štiri jedrske reaktorje s skupno zmogljivostjo 1902 MWe. Vsi se nahajajo v NE Paks, ob Donavi, južno od Budimpešte. Drugi največji delež v madžarski elektroenergetiki ima zemeljski plin (25 odstotkov), tretji pa premog (12 odstotkov).

Zaradi inflacije zaskrbljeni celo milijonarji

Slovenija in Hrvaška bi lahko velik delež potreb po energiji zadovoljevali iz obnovljivih virov

Številnim Avstrijcem je trn v peti tudi NE Krško. V sredini lanskega leta je skupina avtorjev iz Energy Economics Group dunajske Tehnološke univerze pripravila poročilo za okoljevarstveno organizacijo GLOBAL 2000 - Friends of the Earth Austria z naslovom A renewable pathway for decarbonizing the electricity sector in Croatia and Slovenia (obnovljiva pot za dekarbonizacijo elektroenergetskega sektorja na Hrvaškem in v Sloveniji). Avtorji so ugotovili, da bi lahko – z drugačnim pristopom države – na Hrvaškem do leta 2050 kar 106 odstotkov domačih potreb po energiji zadovoljevali iz obnovljivih virov energije, predvsem iz fotovoltaičnih elektrarn in vetrnic, v Sloveniji pa bi ta delež lahko dosegel 81 odstotkov. Naročniki so hoteli z omenjenim poročilom dokazati Hrvaški in Sloveniji, da obstajajo 'boljše, okolju prijaznejše in cenejše možnosti kot dograditev jedrskih zmogljivosti'.

Od preostalih treh držav, ki mejijo na Avstrijo, V Lihtenštajnu in Italiji ni jedrskih elektrarn, v Švici pa elektriko proizvajajo še štirje reaktorji; dva v Beznauu in po en v Goesgnu in Leibstadtu. Njihova skupna zmogljivost znaša 2.960 MWe, imajo pa skoraj tretjinski delež v švicarski proizvodnji električne energije (32,9 odstotka v letu 2020). Po nesreči v japonski Fukušimi leta 2011 se je švicarska zvezna vlada odločila zapreti vse NE po preteku njihove življenjske dobe, kar pomeni približno do leta 2034. V Švici trenutno dobrih 55 odstotkov električne energije proizvajajo hidroelektrarne, tiste na zemeljski plin pa le en odstotek. V Švici ni elektrarn na premog.

Se obdobje cenovno ugodnih letov zaključuje?