V Nemčiji že 50 let zapored umre več ljudi, kot se jih rodi
Nemčija je 19. najbolj naseljena država na svetu. V njej živi približno vsaki stoti človek na Zemlji oziroma 1,06 odstotka svetovnega prebivalstva.
Odpri galerijo
Če bo število živorojenih v Nemčiji tudi letos nižje od števila umrlih - in najverjetnejše bo -, bo Nemčija imela natanko 50 neprekinjenih let z negativnim naravnim prirastom prebivalstva. Zadnjič je bilo število živorojenih večje od števila umrlih leta 1971.
Možno je celo, da bo letošnje leto z rekordno visokim negativnim naravnim prirastom, ki je bil v Nemčiji od leta 2002 neprekinjeno večji od sto tisoč na leto, v nekaterih letih (2013 in 2020) pa presegel dvesto tisoč. Samo v prvih štirih mesecih leta 2021 je dosegel skoraj sto tisoč, ker je v tem času bilo nekaj več kot 250.000 živorojenih in skoraj 350.000 umrlih.
Seveda to ne pomeni, da ima danes Nemčija nekaj milijonov prebivalcev manj kot na prelomu iz 20. v 21. stoletje. Nasprotno, teh je približno dva milijona in pol več, ker je država zelo privlačna za priseljence. Pozitiven nemški selitveni prirast je v zadnjem desetletju konstantno večji od negativnega naravnega prirasta.
Prej je v dobrih dveh desetletjih, od leta 1995 do 2015, prebivalstvo Nemčije res stagniralo na približno 81 milijonih. Od tedaj narašča in zdaj, v drugi polovici julija 2021, je ocenjeno na dobrih 83,7 milijona. Čeprav se veliko govori o »islamizaciji« Nemčije, muslimanov v državi (še vedno) ni veliko: njihov delež v celotnem prebivalstvu je od 5,2 do 5,8 odstotka, odvisno od vira podatkov.
Tako kot mnoge druge evropske države tudi v Nemčiji že od druge svetovne vojne opažamo zanimiv pojav, da se v industrijski razviti, vedno bolj bogati državi z vedno večjim življenjskim standardom rojeva vedno manj otrok. Po letu 1945, ko je bila Nemčija opustošena in zasedena, se je do konca 1950-ih letno rodilo približno 1,1 milijona dojenčkov. Vrhunec povojnega baybooma v Nemčiji je bilo leto 1964, ko je bilo število živorojenih otrok skoraj 1,36 milijona.
Nato je - v zadnjih letih nemškega »gospodarskega čudeža« in velikega navala »gastarbajterjev« - število rojstev strmo in nenehno upadalo, vse do leta 1975, ko je bilo 782.000 živorojenih. Emancipacija žensk, urbanizacija in drugi dejavniki so tudi v Nemčiji privedli do tega, da je povprečno število rojstev na žensko padlo daleč pod 2,1, kar je statistični minimum za ohranitev števila prebivalcev brez priseljencev.
V Nemčiji zdaj ena ženska v povprečju rodi nekaj več kot 1,5 otroka. V zahodnih nemških deželah je to povprečje 1,55, v vzhodnih 1,54, v Berlinu pa 1,47. Res je, da imajo ženske z nemškim državljanstvom v povprečju manj otrok kot tuje državljanke, ki živijo v Nemčiji: Nemke imajo v povprečju 1,43 otroka, tuje državljanke pa 2,0. Pri slednjih ta številka hitro upada, pri Nemcih pa stagnira, kar potrjuje besede enega strokovnjaka za globalno demografijo, ki mi je pred nekaj leti dejal, da imajo v industrijski razvitih državah priseljenci že v drugi generaciji v povprečju skoraj enako (majhno) število otrok kot domači.
Splav je Nemčija zakonito dovolila sredi 1970-ih, ko je bilo odločeno, da splav ni kaznivo dejanje, če je bil izveden do 12. tedna po spočetju. Zanimivo je, da v prvih letih po sprejetju tega zakona število novorojenčkov ni upadalo, ravno nasprotno: od leta 1975 do 1980 se je povečalo s 782.000 na 866.000. Potem je bila ta številka v upadu do leta 1986, vendar ves čas nad 810.000. Samo leta 1990, po padcu berlinskega zidu in železne zavese, se je v takratni evforični Nemčiji rodilo več kot 900.000 dojenčkov.
V naslednjih dveh desetletjih je trend upadanja znova očiten, vse do leta 2011, ko je bilo živorojenih manj kot 663.000. Pet let kasneje, leta 2016, jih je bilo 792.000 in od takrat številka spet stagnira.
Lani, leta 2020, je bilo v Nemčiji nekaj več kot 773.000 živorojenih otrok. Hkrati je bilo skoraj 986.000 umrlih, kar je za 46.000 ali približno pet odstotkov več kot leta 2019. Nemški statistiki pojasnjujejo, da pandemija covida-19 ni edini razlog za večjo mortaliteto. Leto 2020 je bilo prestopno, imelo je en dan več (vsak dan v Nemčiji umre več kot 2500 ljudi). Poleg tega bi, tudi brez pandemije, glede na rast povprečne starosti nemškega prebivalstva, lani pričakovali večjo umrljivost za odstotek ali dva. Po drugi strani pa je bilo v cestnem prometu in nekaterih drugih človekovih dejavnostih manj smrtnih žrtev, zato je pandemija najverjetneje vzrok za levji delež povečanega lanskega števila umrlih v Nemčiji.
Možno je celo, da bo letošnje leto z rekordno visokim negativnim naravnim prirastom, ki je bil v Nemčiji od leta 2002 neprekinjeno večji od sto tisoč na leto, v nekaterih letih (2013 in 2020) pa presegel dvesto tisoč. Samo v prvih štirih mesecih leta 2021 je dosegel skoraj sto tisoč, ker je v tem času bilo nekaj več kot 250.000 živorojenih in skoraj 350.000 umrlih.
Seveda to ne pomeni, da ima danes Nemčija nekaj milijonov prebivalcev manj kot na prelomu iz 20. v 21. stoletje. Nasprotno, teh je približno dva milijona in pol več, ker je država zelo privlačna za priseljence. Pozitiven nemški selitveni prirast je v zadnjem desetletju konstantno večji od negativnega naravnega prirasta.
Prej je v dobrih dveh desetletjih, od leta 1995 do 2015, prebivalstvo Nemčije res stagniralo na približno 81 milijonih. Od tedaj narašča in zdaj, v drugi polovici julija 2021, je ocenjeno na dobrih 83,7 milijona. Čeprav se veliko govori o »islamizaciji« Nemčije, muslimanov v državi (še vedno) ni veliko: njihov delež v celotnem prebivalstvu je od 5,2 do 5,8 odstotka, odvisno od vira podatkov.
Vrhunec babybooma je bil leta 1964
Tako kot mnoge druge evropske države tudi v Nemčiji že od druge svetovne vojne opažamo zanimiv pojav, da se v industrijski razviti, vedno bolj bogati državi z vedno večjim življenjskim standardom rojeva vedno manj otrok. Po letu 1945, ko je bila Nemčija opustošena in zasedena, se je do konca 1950-ih letno rodilo približno 1,1 milijona dojenčkov. Vrhunec povojnega baybooma v Nemčiji je bilo leto 1964, ko je bilo število živorojenih otrok skoraj 1,36 milijona.
Nato je - v zadnjih letih nemškega »gospodarskega čudeža« in velikega navala »gastarbajterjev« - število rojstev strmo in nenehno upadalo, vse do leta 1975, ko je bilo 782.000 živorojenih. Emancipacija žensk, urbanizacija in drugi dejavniki so tudi v Nemčiji privedli do tega, da je povprečno število rojstev na žensko padlo daleč pod 2,1, kar je statistični minimum za ohranitev števila prebivalcev brez priseljencev.
V Nemčiji zdaj ena ženska v povprečju rodi nekaj več kot 1,5 otroka. V zahodnih nemških deželah je to povprečje 1,55, v vzhodnih 1,54, v Berlinu pa 1,47. Res je, da imajo ženske z nemškim državljanstvom v povprečju manj otrok kot tuje državljanke, ki živijo v Nemčiji: Nemke imajo v povprečju 1,43 otroka, tuje državljanke pa 2,0. Pri slednjih ta številka hitro upada, pri Nemcih pa stagnira, kar potrjuje besede enega strokovnjaka za globalno demografijo, ki mi je pred nekaj leti dejal, da imajo v industrijski razvitih državah priseljenci že v drugi generaciji v povprečju skoraj enako (majhno) število otrok kot domači.
Splav je Nemčija zakonito dovolila sredi 1970-ih, ko je bilo odločeno, da splav ni kaznivo dejanje, če je bil izveden do 12. tedna po spočetju. Zanimivo je, da v prvih letih po sprejetju tega zakona število novorojenčkov ni upadalo, ravno nasprotno: od leta 1975 do 1980 se je povečalo s 782.000 na 866.000. Potem je bila ta številka v upadu do leta 1986, vendar ves čas nad 810.000. Samo leta 1990, po padcu berlinskega zidu in železne zavese, se je v takratni evforični Nemčiji rodilo več kot 900.000 dojenčkov.
V naslednjih dveh desetletjih je trend upadanja znova očiten, vse do leta 2011, ko je bilo živorojenih manj kot 663.000. Pet let kasneje, leta 2016, jih je bilo 792.000 in od takrat številka spet stagnira.
Lani, leta 2020, je bilo v Nemčiji nekaj več kot 773.000 živorojenih otrok. Hkrati je bilo skoraj 986.000 umrlih, kar je za 46.000 ali približno pet odstotkov več kot leta 2019. Nemški statistiki pojasnjujejo, da pandemija covida-19 ni edini razlog za večjo mortaliteto. Leto 2020 je bilo prestopno, imelo je en dan več (vsak dan v Nemčiji umre več kot 2500 ljudi). Poleg tega bi, tudi brez pandemije, glede na rast povprečne starosti nemškega prebivalstva, lani pričakovali večjo umrljivost za odstotek ali dva. Po drugi strani pa je bilo v cestnem prometu in nekaterih drugih človekovih dejavnostih manj smrtnih žrtev, zato je pandemija najverjetneje vzrok za levji delež povečanega lanskega števila umrlih v Nemčiji.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese