V Koper prihajajo turisti več kot sto narodnosti

Aljoša Črnko
V letu 2018 je gospodarski učinek potniškega turizma znašal okoli osem milijonov evrov, ocenjujejo pri Mestni občini Koper. Foto Shutterstock

Leta 2005 je Koper pridobil potniški terminal, s katerim se pristanišče in mesto dodatno umeščata na turistični zemljevid. Lani so izkusili skoraj 50-odstotno rast, z več kot 100 tisoč potniki. Letos se obeta rekorden prihod gostov s potniških ladij: čez 110 tisoč.

Prvo leto je v Koper priplulo 18 potniških ladij, s približno 1100 pot­niki. Od takrat Slovenijo v povpreč­ju vsako leto obišče 61 potniških ladij in približno 75 tisoč potnikov.

Na Mestni občini Koper (MOK) pravijo, da z Luko Koper sodelujejo predvsem na področju promocije mesta in pristanišča ter s tem povezanih dejavnosti. Do danes so v Kopru sprejeli 797 potniških ladij, s katerimi je priplulo 820 tisoč pot­nikov in približno 400 tisoč članov posadke. Mejo 100 tisoč potnikov v eni sezoni so prvič presegli leta 2011.
Do danes so v Kopru sprejeli 797 potniških ladij, s katerimi je priplulo 820 tisoč pot­nikov.
Letos kaže, da bodo postavili nov mejnik, saj pričakujejo do konca decembra več kot 110 tisoč potnikov, rast pa se obeta tudi v prihodnje, še poudarjajo na turističnem oddelku MOK.
 

Želja po potnikih z nadpovprečno porabo

Slovenski potniški turizem je leta 2013 lokalnemu in slovenskemu gospodarstvu neposredno prispeval več kot pet milijonov evrov. Takrat je povprečna poraba potnika znašala 75 evrov, na člana posadke pa 30 evrov. V to so zajeti izdatki, vključno s turističnimi aranžmaji in luškimi pristojbinami.

image
Prihodi potnikov, potniških ladij in pretovorjen tovor v severnojadranskih lukah. Foto Delo
Pri Mestni občini Koper (MOK) pravijo, da se je do danes poraba povečala in naj bi se tudi v prihodnje. Za 55 odstotkov se je povečalo število potnikov, višje so tudi cene večine storitev. Ocenjujejo, da je v letu 2018 gospodarski učinek potniškega turizma znašal okoli osem milijonov evrov. Vsaj polovica ladijskih potnikov opravi nakupe v mestu (leta 2013 je povprečen potnik na kopnem porabil 38 evrov); lani so v mestu skupno pustili slaba dva milijona evrov. Koper je pogosto postanek pred Benetkami ali po njih in tako, zaradi razporeditve v beneškem pristanišču, ladje običajno priplujejo v petek in nedeljo.

Večina potnikov prihaja iz angleško govorečih držav, sicer pa gre za obiskovalce več kot sto narodnosti. Tako kot v drugih evropskih destinacijah tudi v Kopru ne skrivajo dejstva, da si želijo ohraniti in povečati prihod potnikov iz Velike Britanije, ZDA, Kanade in Avstralije; ti namreč predstavljajo skupino z nadpovprečno porabo.
 

Obstaja zgornja meja potniških ladij?

Nekatere že uspešne pristaniške destinacije pa v zadnjem obdobju resno razmišljajo o omejevanju vplutja potniških ladij. Dubrovnik je lani določil zgornjo mejo za vplutje križark, omejitev je začela veljati letos. Hrvaško mesto je izkusilo precejšnje povečanje števila obiskovalcev, potem ko je bilo pred leti pomemben del kulise priljubljene televizijske serije Igre prestolov. Z omejitvijo vplutja na dve križarki na dan želijo po besedah župana Dubrovnika, Mata Frankovića, zmanjšati negativni vpliv turizma. To bo lahko pomenilo manjši pritok denarja, vendar so v mestu pripravljeni na delni izpad dohodka v zameno za višjo kakovost življenja, še dodaja župan.

image
200.000 potnikov v Kopru je po besedah STO vzdržna situacija, s tem da se mora še naprej razvijati ponudba v notranjosti države in tako delno razbremeniti mesto. Foto Reuters
Z zidom obdano mesto na jugu Hrvaške je Unesco pred leti celo opozoril, da mu grozi izbris s seznama svetovne dediščine zaradi velikega števila turistov, ki se zgrinjajo vanj. To bi se lahko zgodilo, če bi število turistov v mestnem jedru v določenem trenutku vedno znova presegalo 8000. V Dubrovniku se je leta 2013 skozi pristanišče sprehodilo milijon potnikov, medtem ko jih je bilo lani skoraj 800 tisoč.
V Jadranu imajo že tradicionalno največji obisk potniških ladij Benetke. Lani je z njimi prispelo več kot milijon in pol potnikov. Ne glede na turistični uspeh v italijanskem vodnem mestu opozarjajo na čezmeren obisk. Nad tem se pritožujejo domačini (tistih nekaj, kar jih je še ostalo), po podatkih koncila za svetovna potovanja in turizem pa pretirani turizem negativno vpliva tudi na samo izkušnjo obiska. V Benetkah zdaj velja prepoved vplutja največjih ladij, ki presegajo omejitev 96.000 bruto registrskih ton.

Podobni protesti so se vrstili v Barceloni, ki je najprometnejše evropsko pristanišče potniških ladij. Z več kot poltretjim milijonom potnikov na leto je tudi globalno med petimi najprometnejšimi pristanišči za potniške ladje. Barcelona je hkrati na vrhu nezavidljivega seznama mest z največjo onesnaženostjo zraka zaradi potniških ladij.
Zaradi pritiskov protestnikov in okoljevarstvenikov nekatere povezovalne organizacije že ukrepajo v smeri zmanjševanja negativnih vplivov povečanega števila potniških ladij. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je že zahtevala manjši delež žvepla v ladijski nafti, ki se bo s prihodnjim letom še zmanjšal. Tudi Evropska unija se je opredelila za strožjo ureditev na področju ladijskega goriva.
image
Vsaj polovica koprskih ladijskih potnikov opravi nakupe v mestu. Lani so v Kopru skupno pustili slaba dva milijona evrov. Foto Reuters

 

Domača pristanišča bodo še naprej rasla

Ne glede na proteste v tujini so turistični ponudniki v Kopru za zdaj zadovoljni z ladijskimi potniki. Gostinci in trgovci namreč dosegajo med 30 in 70 odstotki letne rasti prihodkov. Povečan je obisk ladij višjega cenovnega razreda, Koper je zaradi bližine mestnega jedra in možnosti enodnevnih izletov v notranjost države za ladjarje vedno bolj zanimiv. Rast se obeta tudi v prihodnje in pri tem pričakujejo tudi podporo Slovenske turistične organizacije (STO), pri kateri menijo, da je do 200 tisoč potnikov povsem vzdržna situacija, s tem da se mora še naprej razvijati ponudba v notranjosti države in tako delno razbremeniti mesto.

Pri Slovenski turistični organizaciji opozarjajo, da Benetkam, čeprav več ne sprejemajo največjih potniških ladij, še naprej pripada primat med potniškimi pristanišči v Jadranu. Zaradi Benetk, Trsta in tudi Reke poudarjajo pomen mednarodnega sodelovanja in privabljanja potnikov križark na ekskurzije v notranjost države. Pri navduševanju potnikov v ospredje postavljajo predvsem slovenske turistične ikone, kot so Postojnska jama, Lipica, Bled, Ljubljana, in nekatere skrite kotičke, kot so Brda. Slovenijo vse pogosteje predstavljajo kot butično destinacijo, ki privablja potnike z višjo kupno močjo.



Več iz rubrike