V Bruslju morebitne spremembe Pakta za stabilnost in rast
Evropska komisija bo morala razpravljati o rahljanju zahtev za odobritev nižanja državnega dolga članicam evropskega območja.
Odpri galerijo
Med občutljivimi temami, s katerimi se bo v prihodnje ukvarjala Evropska komisija, je preoblikovanje pakta za stabilnost in rast. Trenutna oblika pakta je že dalj časa tarča kritik, saj je ta po eni strani težko izvedljiv v praksi, po drugi pa zahteva precejšnje prilagoditve za posamezne vlade.
Financial Times piše, da je v načrtu poenostavitev proračunskih smernic v evroobmočju, ki bi slabše stoječim gospodarstvom omilila cilje, ki jih morajo dosegati za namen nižanja obstoječega dolga. Sprememba zahtevanih ciljev je posebej pomembna za čas negativnega gospodarstvenega cikla, saj trenuten pakt lahko slabše stoječa evropska gospodarstva še dodatno obremeni. Pri zniževanju javnega dolga izstopa Slovenija, ki je v zadnjih treh letih javni dolg znižala najhitreje med vsemi državami evroobmočja in pravilo o dolgu prehitela.
Evropska komisija sicer ne slovi po tem, da bi brezkompromisno uveljavljala svoje zahteve, kar pogosto naleti na neodobravanje vpletenih. V preteklem letu Komisija na primer ni sankcionirala italijanske vlade, ko ta ni dosegla zadanih ciljev pri odpravi javnofinančnega primanjkljaja. Pogovori o spremembah se dogajajo v času upočasnjevanja gospodarske rasti v Nemčiji, resno grožnjo pa predstavlja tudi brexit.
Financial Times piše, da je v načrtu poenostavitev proračunskih smernic v evroobmočju, ki bi slabše stoječim gospodarstvom omilila cilje, ki jih morajo dosegati za namen nižanja obstoječega dolga. Sprememba zahtevanih ciljev je posebej pomembna za čas negativnega gospodarstvenega cikla, saj trenuten pakt lahko slabše stoječa evropska gospodarstva še dodatno obremeni. Pri zniževanju javnega dolga izstopa Slovenija, ki je v zadnjih treh letih javni dolg znižala najhitreje med vsemi državami evroobmočja in pravilo o dolgu prehitela.
Evropska komisija sicer ne slovi po tem, da bi brezkompromisno uveljavljala svoje zahteve, kar pogosto naleti na neodobravanje vpletenih. V preteklem letu Komisija na primer ni sankcionirala italijanske vlade, ko ta ni dosegla zadanih ciljev pri odpravi javnofinančnega primanjkljaja. Pogovori o spremembah se dogajajo v času upočasnjevanja gospodarske rasti v Nemčiji, resno grožnjo pa predstavlja tudi brexit.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.