Ukrep subvencioniranja čakanja na delo podaljšan

Stanje na trgu dela kaže, da delodajalci in delavci ukrep subvencioniranja čakanja na delo še vedno potrebujejo, je sporočil minister za delo, ki se je sicer še v začetku tedna nagibal k umiku čakanja na delo oziroma preusmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa.

Hkrati je izpostavil, da nekatere panoge še niso res zaživele in da jih ne želi pustiti na cedilu. K podaljšanju čakanja na delo so ga v torek pozvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

»Trenutno je na začasnem čakanju na delo še vedno veliko število delavcev, kar kaže na to, da v nekaterih panogah še vedno ni zaznati okrevanja ali pa to ni dovolj močno za zagotovitev polne izkoriščenosti kadra,« so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Kot so poudarili, bo ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po njihovi oceni tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja z upadom poslovanja odločala za odpuščanje delavcev.



Učinki interventnih ukrepov na trg dela so po njihovih besedah pozitivni, saj se je brezposelnost po strmi rasti v prvi polovici leta julija in avgusta začela zniževati.

»Kljub temu število registriranih brezposelnih še vedno ostaja višje kot lani,« so opozorili in spomnili, da je bilo konec julija v evidenci brezposelnih 89.397 oseb, kar medletno pomeni rast za 24,4 odstotka. »Spodbudni pa so podatki o številu odjav iz evidence brezposelnih zaradi razloga zaposlitve, saj je v zadnjem času tudi več objav prostih delovnih mest,« so zapisali.

Za september so potrebna sredstva za čakanje na delo ocenjena v višini 16,5 milijona evrov, so še potrdili in dodali, da ocena temelji na predpostavki, da bo prihodnji mesec v shemo predvidoma vključenih 30.000 delavcev.

Ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma v koronski krizi velja za temeljnega za zaščito trga dela. Predvidel ga je že prvi interventni zakon, ki je bil uveljavljen marca, v še bolj ugodni obliki pa tudi vsi nadaljnji protikoronski svežnji.

Četrti protikoronski zakon je v veljavi od 11. julija, shemo čakanja pa je predvidel do konca julija z možnostjo mesečnega podaljšanja s sklepom vlade najdlje do konca septembra.

Kaj bo po septembru, ni znano, iz vrst delodajalcev pa že prihajajo pozivi, da naj bo ukrep na voljo do konca letošnjega leta.

Do delnega povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo so sicer upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki letos zaradi epidemije medletno upadli za več kot 10 odstotkov. Subvencija znaša 80 odstotkov plače zaposlenega.


Po podatkih, ki jih je objavila STA, so delodajalci za ukrep subvencioniranja čakanja na delo do vključno torka skupaj posredovali 71.842 vlog za 390.903 zaposlene. Pri tem so po četrtem protikoronskem zakonu, ki je shemo čakanja omogočil za julij in avgust, oddali 14.903 vloge za 50.919 zaposlenih.

Skupaj je doslej zavod delodajalcem za povračila nadomestil plače zaradi čakanja nakazal 258,5 milijona evrov, nova tranša, ki bo znova zajela mesece marec, april, maj in junij, pa je napovedana za petek. Prva nakazila za čakanje na delo po zadnjem protikoronskem zakonu so predvidena 10. septembra.