Zaradi ukrajinsko-ruske krize poskočile cene nafte

Mednarodna referenčna cena severnomorske nafte brent je v torek, 22. februarja, dosegla sedemletno najvišjo vrednost - skoraj 100 dolarjev za sod - potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin vojakom ukazal, da vstopijo na vzhod Ukrajine. Cene so se kasneje sicer umirile, čeprav so se zahodne države odzvale z gospodarskimi sankcijami in blokiranjem ključnega ruskega plinovoda Severni tok 2. Negotovost pa je povzročila padce tudi na delniških trgih.

Vpliv na kapitalske trge

Napetosti med Rusijo in Ukrajino oziroma Zahodom so negativno vplivale tudi na širše svetovne delniške trge. Industrijski indeks Dow Jones je v torek, 22. februarja, trgovalni dan zaključil z 1,4-odstotnim padcem, indeks S&P 500 je padel za okroglo odstotno točko, Nasdaq pa za 1,2 odstotka. Pred tem je japonski indeks Nikkei 225 zaključil 1,7 odstotka nižje, delniški indeksi v Evropi in Združenem kraljestvu pa so dan zaključili približno nespremenjeni.

»Zahod trenutno ravna precej previdno,« je dejal Russ Mould, investicijski direktor pri borznoposredniški družbi AJ Bell. Rusija je sicer za Savdsko Arabijo druga največja izvoznica nafte in največja proizvajalka zemeljskega plina na svetu. Ukrepi, ki bi državo prisilili k manjši dobavi nafte ali zemeljskega plina, bi imeli »znatne posledice« za cene nafte in svetovno gospodarstvo, je po navedbah BBC News dejala Sue Trinh iz podjetja Manulife Investment Management.

Britansko združenje RAC je opozorilo, da se bodo zaradi krize še dodatno zvišale cene bencina v Združenem kraljestvu. »Odločitev Rusije, da napade Ukrajino, že povzroča rast cen nafte in bo nedvomno povzročila, da se bodo cene goriva nezadržno dvigale proti mračnemu mejniku 1,80 evra za liter [neosvinčenega bencina],« je dejal predstavnik RAC Simon Williams. »To je slaba novica za voznike v Združenem kraljestvu.«

Vendar ukrepi, ki so jih doslej napovedovale ZDA, Združeno kraljestvo in Evropa, ne dosegajo stopnje, ki je grozila v primeru invazije. Sankcije so usmerjene proti finančnim institucijam, elitam in drugim vladnim subjektom v Rusiji, deloma pa naj bi omejile zmožnost ruske vlade, da zbira denar na zahodnih finančnih trgih, navaja BBC News.

Rusija proizvede vsak deseti sodček nafte

V torek je nemški kancler Olaf Scholz sprejel tudi pomemben ukrep in preprečil certificiranje plinovoda Severni tok 2, po katerem bi se plin iz Rusije dobavljal neposredno v Nemčijo. »Če bo Rusija nadaljevala s to invazijo, smo pripravljeni nadaljevati,« je v govoru v Beli hiši dejal ameriški predsednik Joe Biden. Opozoril je tudi, da bi obramba ozemlja zveze Nato lahko imela za posledico višje cene energije za državljane.

Od začetka februarja so cene nafte zaradi napetosti tako zrasle že za več kot 10 odstotkov. Maike Currie, direktorica naložb pri družbi Fidelity International, je dejala, da bi lahko cena nafte presegla 100 dolarjev za sodček zaradi kombinacije ukrajinske krize, hladne zime v ZDA ter pomanjkanja naložb v oskrbo z nafto in plinom po svetu. »Rusija proizvede enega od desetih sodov nafte, ki se porabi na svetu, zato je pomemben akter pri ceni nafte, kar bo seveda zelo prizadelo potrošnike na bencinskih črpalkah,« je dejala.

Predsednik Putin morda stavi na to, da bo sankcije zdržal dlje, kot predvideva Zahod, pojasnjuje britanski medij. Večina nafte in plina, ki ju Združeno kraljestvo uvaža, ne prihaja iz Rusije, vendar bi dvig svetovnih cen kljub temu vplival nanj.

Gospodarska soodvisnost med Rusijo in Evropo bo verjetno omejila nadaljnje ukrepe Zahoda, je dejala Shaistah Akhtar, strokovnjakinja za pravo sankcij iz britanske odvetniške pisarne Mishcon de Reya. Dodala je, da je del dosedanje zadržanosti nameren: »Morali so si pustiti nekaj manevrskega prostora.«

Edward Gardner, ekonomist za surovine pri Capital Economics, je dejal, da bodo zaradi napetosti cene nafte verjetno ostale višje, tudi če Zahod ne bo sprejel agresivnejših ukrepov. Ni v gospodarskem interesu Rusije ali Zahoda, da bi trgovino z energijo uporabila kot orožje drug proti drugemu, vendar to ne pomeni, da se to ne bo zgodilo,« je nedavno dejal in dodal: »Tudi če Zahod ne bo uvedel neposrednih sankcij proti ruskemu izvozu energentov, bi bile lahko zaradi napetosti z Rusijo cene nafte še naprej visoke.«