Transakcij manj, cene nepremičnin pa višje
Epidemija je zmanjšala število nepremičninskih transakcij, cene pa kljub temu ostajajo enake, za stanovanja celo rastejo, piše v polletnem poročilu Gurs.

Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Tako kot vse ostale trge je tudi nepremičninski trg letos zaznamovala epidemija koronavirusa. Ta je spomladi kar za dva mesca ustavila trgovanje z nepremičninami, zato ni presenečenje, da se je število transakcij na letni ravni zmanjšalo. Geodetska uprava je v tem tednu izdala polletno poročilo, v katerem poudarja ravno manjše število transakcij in obenem vztrajno rast cen stanovanj.
Trgovanje z nepremičninami se je po zaustavitvi nadaljevalo maja in že julija doseglo obseg poslovanja pred epidemijo. Kljub manjšemu številu transakcij so cene stanovanjskih nepremičnin obdržale vrednost, ter v naslednjih mesecih celo beležile rast. Spomladanska epidemija torej ni vplivala na trend rasti cen stanovanjskih nepremičnin, trgovanje je ustavila zgolj državna ustavitev poslovanja.
Hkrati se je pričakovano skrčil trg poslovnih nepremičnin, ki si po spomladanskem zaprtju ni opomogel v enakem obsegu kot trg stanovanj. Število izvedenih kupoprodaj poslovnih nepremičnin je po ponovnem odprtju ostalo pod ravnjo pred epidemijo, izpostavljajo v poročilu. Tudi cene tovrstnih nepremičnin so za razliko od stanovanj, v prvem polletju več ali manj stagnirale.
Obdobje po prvem valu epidemije je spremljal optimizem, ni pa jasno, kako se bo trg odzval na trenutni val okužb. Na nepremičninski trg bo v veliki meri vplivalo trajanje trenutnega drugega vala, hkrati pa ima veliko vlogo tudi kupna moč ter kreditna sposobnost prebivalstva in poslovnih subjektov.
Gurs nagle krize nepremičninskega trga sicer ne pričakuje, saj se cene po prilagoditvi na nove tržne razmere lahko spuščajo še več let. Slednje se je zgodilo tudi po krizi leta 2008, ko so cene dno dosegle šele leta 2014.
PREBERITE TUDI:
Cene stanovanj rastejo
Trgovanje z nepremičninami se je po zaustavitvi nadaljevalo maja in že julija doseglo obseg poslovanja pred epidemijo. Kljub manjšemu številu transakcij so cene stanovanjskih nepremičnin obdržale vrednost, ter v naslednjih mesecih celo beležile rast. Spomladanska epidemija torej ni vplivala na trend rasti cen stanovanjskih nepremičnin, trgovanje je ustavila zgolj državna ustavitev poslovanja.

FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Hkrati se je pričakovano skrčil trg poslovnih nepremičnin, ki si po spomladanskem zaprtju ni opomogel v enakem obsegu kot trg stanovanj. Število izvedenih kupoprodaj poslovnih nepremičnin je po ponovnem odprtju ostalo pod ravnjo pred epidemijo, izpostavljajo v poročilu. Tudi cene tovrstnih nepremičnin so za razliko od stanovanj, v prvem polletju več ali manj stagnirale.
Drugi val še neznanka
Obdobje po prvem valu epidemije je spremljal optimizem, ni pa jasno, kako se bo trg odzval na trenutni val okužb. Na nepremičninski trg bo v veliki meri vplivalo trajanje trenutnega drugega vala, hkrati pa ima veliko vlogo tudi kupna moč ter kreditna sposobnost prebivalstva in poslovnih subjektov.
Gurs nagle krize nepremičninskega trga sicer ne pričakuje, saj se cene po prilagoditvi na nove tržne razmere lahko spuščajo še več let. Slednje se je zgodilo tudi po krizi leta 2008, ko so cene dno dosegle šele leta 2014.
Podprite Svet kapitala
Delamo razliko; z le enim klikom do kakovostnega pobega v poslovne zgodbe Sveta kapitala že za 0,99 EUR.Več iz rubrike
aktualno
Ukrepi pretirano posegajo v svobodo in škodujejo gospodarstvu
Na Mediani so ugotavljali, kako zaskrbljeni smo glede trenutnih razmer, kako gledajmo na razmerje med svobodo in ukrepi ter kaj pričakujemo v prihodnje.
aktualno
"Če bomo vztrajali na starih premisah, lahko tudi 'fino zaj……
Aleš Cantarutti se vrača na GZS. Z aprilom kot novi generalni direktor prevzema vajeti Gospodarske zbornice Slovenije.