Transakcij manj, cene nepremičnin pa višje

Tako kot vse ostale trge je tudi nepremičninski trg letos zaznamovala epidemija koronavirusa. Ta je spomladi kar za dva mesca ustavila trgovanje z nepremičninami, zato ni presenečenje, da se je število transakcij na letni ravni zmanjšalo. Geodetska uprava je v tem tednu izdala polletno poročilo, v katerem poudarja ravno manjše število transakcij in obenem vztrajno rast cen stanovanj.

Cene stanovanj rastejo

Trgovanje z nepremičninami se je po zaustavitvi nadaljevalo maja in že julija doseglo obseg poslovanja pred epidemijo. Kljub manjšemu številu transakcij so cene stanovanjskih nepremičnin obdržale vrednost, ter v naslednjih mesecih celo beležile rast. Spomladanska epidemija torej ni vplivala na trend rasti cen stanovanjskih nepremičnin, trgovanje je ustavila zgolj državna ustavitev poslovanja.

Hkrati se je pričakovano skrčil trg poslovnih nepremičnin, ki si po spomladanskem zaprtju ni opomogel v enakem obsegu kot trg stanovanj. Število izvedenih kupoprodaj poslovnih nepremičnin je po ponovnem odprtju ostalo pod ravnjo pred epidemijo, izpostavljajo v poročilu. Tudi cene tovrstnih nepremičnin so za razliko od stanovanj, v prvem polletju več ali manj stagnirale.
 

Drugi val še neznanka

Obdobje po prvem valu epidemije je spremljal optimizem, ni pa jasno, kako se bo trg odzval na trenutni val okužb. Na nepremičninski trg bo v veliki meri vplivalo trajanje trenutnega drugega vala, hkrati pa ima veliko vlogo tudi kupna moč ter kreditna sposobnost prebivalstva in poslovnih subjektov.

Gurs nagle krize nepremičninskega trga sicer ne pričakuje, saj se cene po prilagoditvi na nove tržne razmere lahko spuščajo še več let. Slednje se je zgodilo tudi po krizi leta 2008, ko so cene dno dosegle šele leta 2014.