Svet potrebuje nova orodja v boju proti neenakosti
Bogate države se po pandemiji hitreje pobirajo kot revnejše, zato so potrebni novi pristopi v boju proti neenakosti.
Odpri galerijo
Dejstvo je, da se bodo bogate države po pandemiji hitreje pobrale kot pa države z nizkimi dohodki. Ne glede na finančni status pa se morajo vse države soočati s pomembnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, neizogiben prihod novih tehnologij, demografsko staranje in priseljevanje. In kot pravijo strokovnjaki, običajni prijemi ne bodo več dovolj, Na vsakem področju so potrebni novi pristopi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ravno v začetku pandemije lansko leto ustanovil mednarodno komisijo ekonomistov, da bi ocenila te dolgoročne izzive in oblikovala nove politične predloge. Komisija je pod vodstvom nekdanjega glavnega ekonomista Mednarodnega sklada Oliviera Blancharda in ekonomista ter Nobelovega nagrajenca Jeana Tirola, več mesecev preučevala to temo. V poročilih, ki so jih objavili junija, so zapisani zanimivi predlogi.
Kot dober primer gospodarske negotovosti so navedli Francijo, ki kljub temu da ni doživela splošne neenakosti, se ekonomsko-socialne vrzeli med različnimi sloji niso odpravile. Socialna mobilnost ostaja nizka, brezposelnost pri mladih je visoka, na splošno številne regije zaostajajo pri ustvarjanju dobrih delovnih mest. Rezultati anket o stališčih so razkrili visoko stopnjo gospodarske negotovosti, precejšen občutek nepravičnosti v zvezi z obstoječimi gospodarskimi ureditvami in hkrati veliko podporo aktivistom, ki se borijo proti tem trendom.
V poročilu so zapisali, da je eden od načinov, kako povečati pravičnost in socialno mobilnost, zagotovitev, da revnejši ljudje ne bodo prikrajšani. V tem oziru predlagajo enoten davek na dediščino in darila, ki temelji na prejemnikih in naraščajočem prejetem znesku. Namesto da bi obdavčili premoženje ob vsaki smrti, bi po novem sistemu obdavčili celotne prejemke, ki jih je prejel dedič. Na ta način bi tisti, ki prejmejo več, bili obdavčeni po višji stopnji.
Nekateri predlogi v poročilu se nanašajo tudi na zmanjšanje vrzeli v kakovosti izobraževanja. Predvsem se osredotočajo na boljši dostop do šolanja za otroke iz socialno šibkih družin, povečanje kakovosti šol v zaostalih regijah, krepitev poklicne poti in olajšanje prehoda iz šole na trg dela.
Francija se je izognila naraščanju splošne neenakosti predvsem na račun visoke ravni socialnih prejemkov in minimalnih plač v državi. Vendar pa to prinaša nove težave. Namreč brez sorazmernega povečanja produktivnosti lahko vladna povišanja nizkih plač ustvarijo kompromis med dohodki in zaposlenostjo, še posebej za tiste, ki šele vstopajo na trg dela. V Franciji je že tako visoka stopnja brezposelnosti mladih.
Da bi lahko povečali ponudbo dobro plačanih delovnih mest, je treba najprej sorazmerno povečati produktivnost. Samo izobrazba brez prisotnosti podjetij, ki ustvarjajo dobra delovna mesta, ni dovolj, so zapisali v poročilu. Socialna politika in politika rasti se dopolnjujeta in ju je treba ustrezno oblikovati, so prepričani strokovnjaki.
S tem v mislih predlagajo sklop sredstev, ki povezujejo politiko trga dela z industrijsko, regionalno in inovacijsko politiko. Ta strategija vključuje politiko trga dela, ki je bolj usklajena z delodajalci in nudi širše storitve iskalcem zaposlitve. Hkrati pa preusmerja obstoječo industrijsko in regionalno politiko stran od davčnih subvencij in denarnih spodbud in hkrati k prilagojenim javnim storitvam za podjetja, ki se specializirajo za ustvarjanje dobrih delovnih mest.
Francoski anketiranci glede pomanjkanja dobrih služb bolj kot tehnologijo, krivijo globalizacijo. Čeprav trgovinska politika ne more sama po sebi ustvariti dobrih delovnih mest, lahko prepreči da bi bila politika dobrih delovnih mest spodkopana zaradi standardov in predpisov.
Zato strokovnjaki na področju trga dela predlagajo mehanizem socialnega varovanja, ki bi razširil pravice držav, da upoštevajo lastna pravila, predvsem o varnosti izdelkov, okoljski varnosti in glede obdavčitev.
Strokovnjaki so prepričani, da bi lahko predlogi, zapisani v tem poročilu, omejili uvoz, ki je proizveden na podlagi kršenja delovnih pravic v tujini in hkrati ogrožajo delovna mesta doma. Takšen mehanizem bi kot nekakšen varnostni ventil lahko pomagal obnoviti legitimnost mednarodne konkurence, so prepričani.
Predlogi, napisani v poročilu, ki ga je napisala Macronova komisija, niso namenjeni samo za Francijo, ampak so pomembni tudi za druga napredna gospodarstva, ki so pomemben faktor v premagovanju gospodarskih, ekoloških in demografskih izzivov, menijo poznavalci.
Macron ustanovil posebno komisijo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ravno v začetku pandemije lansko leto ustanovil mednarodno komisijo ekonomistov, da bi ocenila te dolgoročne izzive in oblikovala nove politične predloge. Komisija je pod vodstvom nekdanjega glavnega ekonomista Mednarodnega sklada Oliviera Blancharda in ekonomista ter Nobelovega nagrajenca Jeana Tirola, več mesecev preučevala to temo. V poročilih, ki so jih objavili junija, so zapisani zanimivi predlogi.
Visoka gospodarska negotovost
Kot dober primer gospodarske negotovosti so navedli Francijo, ki kljub temu da ni doživela splošne neenakosti, se ekonomsko-socialne vrzeli med različnimi sloji niso odpravile. Socialna mobilnost ostaja nizka, brezposelnost pri mladih je visoka, na splošno številne regije zaostajajo pri ustvarjanju dobrih delovnih mest. Rezultati anket o stališčih so razkrili visoko stopnjo gospodarske negotovosti, precejšen občutek nepravičnosti v zvezi z obstoječimi gospodarskimi ureditvami in hkrati veliko podporo aktivistom, ki se borijo proti tem trendom.
Spremenili bi davek na dedovanje
V poročilu so zapisali, da je eden od načinov, kako povečati pravičnost in socialno mobilnost, zagotovitev, da revnejši ljudje ne bodo prikrajšani. V tem oziru predlagajo enoten davek na dediščino in darila, ki temelji na prejemnikih in naraščajočem prejetem znesku. Namesto da bi obdavčili premoženje ob vsaki smrti, bi po novem sistemu obdavčili celotne prejemke, ki jih je prejel dedič. Na ta način bi tisti, ki prejmejo več, bili obdavčeni po višji stopnji.
V Franciji visoka stopnja brezposelnih mladih
Nekateri predlogi v poročilu se nanašajo tudi na zmanjšanje vrzeli v kakovosti izobraževanja. Predvsem se osredotočajo na boljši dostop do šolanja za otroke iz socialno šibkih družin, povečanje kakovosti šol v zaostalih regijah, krepitev poklicne poti in olajšanje prehoda iz šole na trg dela.
Francija se je izognila naraščanju splošne neenakosti predvsem na račun visoke ravni socialnih prejemkov in minimalnih plač v državi. Vendar pa to prinaša nove težave. Namreč brez sorazmernega povečanja produktivnosti lahko vladna povišanja nizkih plač ustvarijo kompromis med dohodki in zaposlenostjo, še posebej za tiste, ki šele vstopajo na trg dela. V Franciji je že tako visoka stopnja brezposelnosti mladih.
Stran od davčnih subvencij
Da bi lahko povečali ponudbo dobro plačanih delovnih mest, je treba najprej sorazmerno povečati produktivnost. Samo izobrazba brez prisotnosti podjetij, ki ustvarjajo dobra delovna mesta, ni dovolj, so zapisali v poročilu. Socialna politika in politika rasti se dopolnjujeta in ju je treba ustrezno oblikovati, so prepričani strokovnjaki.
S tem v mislih predlagajo sklop sredstev, ki povezujejo politiko trga dela z industrijsko, regionalno in inovacijsko politiko. Ta strategija vključuje politiko trga dela, ki je bolj usklajena z delodajalci in nudi širše storitve iskalcem zaposlitve. Hkrati pa preusmerja obstoječo industrijsko in regionalno politiko stran od davčnih subvencij in denarnih spodbud in hkrati k prilagojenim javnim storitvam za podjetja, ki se specializirajo za ustvarjanje dobrih delovnih mest.
Kriva je globalizacija in ne tehnologija
Francoski anketiranci glede pomanjkanja dobrih služb bolj kot tehnologijo, krivijo globalizacijo. Čeprav trgovinska politika ne more sama po sebi ustvariti dobrih delovnih mest, lahko prepreči da bi bila politika dobrih delovnih mest spodkopana zaradi standardov in predpisov.
Zato strokovnjaki na področju trga dela predlagajo mehanizem socialnega varovanja, ki bi razširil pravice držav, da upoštevajo lastna pravila, predvsem o varnosti izdelkov, okoljski varnosti in glede obdavčitev.
Predlogi so pomembni za vsa napredna gospodarstva
Strokovnjaki so prepričani, da bi lahko predlogi, zapisani v tem poročilu, omejili uvoz, ki je proizveden na podlagi kršenja delovnih pravic v tujini in hkrati ogrožajo delovna mesta doma. Takšen mehanizem bi kot nekakšen varnostni ventil lahko pomagal obnoviti legitimnost mednarodne konkurence, so prepričani.
Predlogi, napisani v poročilu, ki ga je napisala Macronova komisija, niso namenjeni samo za Francijo, ampak so pomembni tudi za druga napredna gospodarstva, ki so pomemben faktor v premagovanju gospodarskih, ekoloških in demografskih izzivov, menijo poznavalci.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.