Švedska: Nebesa na Zemlji ali pekel? Idol svobodnjakov ali neodgovorni norci?

»Trendi se hitro obračajo v napačno smer,« je v začetku preteklega tedna na Facebooku zapisal švedski premier Stefan Löfven. »Več je okuženih. Več jih umira. To so resne razmere.«
 
Zapis na družbenem omrežju je bil prvi odziv premierja, odkar se je umaknil v samoizolacijo, potem ko je razkril, da je imel nekdo iz njegovega socialnega kroga stik z osebo, ki je bila pozitivna na covid-19.
 
Löfven je pojasnil, da ni bil v neposrednem stiku z okuženo osebo, temveč z nekom iz njene bližine. Čeprav je bila ta oseba na testu negativna, se je odločil, da se bo samoizoliral.
 
S tem korakom Löfven ni upošteval predpisov svoje vlade. Na svetu namreč ni države – kaj šele Švedska –, ki predpisuje, da bi morala oseba v karanteno ob »drugi stopnji« stika z virusom covid-19.
 
Do danes je skandinavska država – skoraj edina brez strogih omejitvenih ukrepov – poskušala obvladovati pandemijo le z izdajo priporočil. »Če ste pozitivni na covid-19, je priporočeno ostati doma vsaj sedem dni po izbruhu bolezni,« na svoji spletni strani priporoča javna zdravstvena agencija. Na vprašanje, ali je treba upoštevati priporočila, odgovarja z »da in ne«.
 
Agencija, ki ji svetuje glavni državni epidemiolog Anders Tegnell, je poveljniško središče švedskega pandemičnega boja. V Skandinaviji so imeli takšni specializirani oddelki od nekdaj velik vpliv na politiko.
 

Različne države, različne omejitve

Švedska, tako kot preostala Evropa, v zadnjih nekaj tednih doživlja drugi val pandemije covid-19. Toda država ne popušča pri spoštovanju zdaj že svetovno znane švedske strategije, ki temelji na filozofiji, da bodo ljudje omejitve bolj spoštovali, če bodo priporočene in po zdravi pameti, kot če se jih k temu prisili.
 
Lena Einhorn je bila ena prvih nasprotnic te strategije. Aprila je 66-letna režiserka, avtorica in nekdanja virologinja skupaj z 21 drugimi somišljeniki objavila obsežno in znanstveno utemeljeno kritiko švedske strategije.


V pogovoru za nemški Deutche Welle je dejala, da je bila Švedska ponovno prizadeta bolj kot njene sosede – enako kot je bilo med prvim valom. »Razlika je v tem, da upoštevajo drugačne omejitve kot mi,« je dejala. Danska je denimo uvedla policijsko uro z daljnosežnimi omejitvami javnega življenja. Norveška je medtem, poleg drugih strogih omejitev, uvedla še obvezno delo od doma na območjih z večjim številom okuženih.
 

Nošenje maske je tabu tema

 
Ena glavnih razlik v strategiji je vidna že na ulicah. »Če hodite po ulicah Stockholma ali greste v trgovino, tam nihče ne nosi obraznih zaščitnih mask,« je dejala Einhornova. »Nositi masko je tabu,« je še dodala.
 
Čeprav znanstveni konsenz na začetku pandemije ni bil povsem jasen, se zdaj šteje za uveljavljeno dejstvo, da lahko širjenje virusa upočasnimo z obraznimi maskami, ki pokrivajo usta in nos. Maske so zdaj del vsakdanjega življenja na Norveškem, Finskem in Danskem, izpostavlja Lena Einhorn.
 

Sprva je bila Švedska videti kot »nebesa na Zemlji«

Einhornova ne pričakuje, da bo Švedska kmalu bistveno spremenila svojo strategijo. Na novinarskih konferencah kritična vprašanja postavljajo večinoma mednarodni novinarji.
 
»Najprej so o nas menili: 'Vau, morda imajo prav'. Sledilo je vedno več smrtnih primerov in postali smo pošast, pekel; vsi so mislili, da je Švedska nora,« je še povedala Einhornova. V nekem trenutku je imela Švedska najvišjo stopnjo smrtnosti na svetu, pri čemer je bilo veliko starejših žrtev; v mnogih drugih državah so bili starejši bolj učinkovito zaščiteni pred okužbami.
 
»Poleti, ko je bilo smrtnih žrtev manj, je Švedska zopet veljala za nebesa na Zemlji,« se spominja Einhornova. »In ko so se primeri v mnogih državah jeseni povečali in je prišlo do nasprotovanja novemu lockdownu, je Švedska postala idol svobodnjakov. Toda ni več tako, zdaj, ko se primeri na Švedskem spet povečujejo.«
 
Podpora javni zdravstveni agenciji in glavnemu državnemu epidemiologu Tegnellu je še vedno močna. Premočna. Za razliko od sosednjih držav si Švedska težko privošči uvedbo strožjih predpisov. »Naša vlada ima zelo malo podpore. Dokler je zdravstvena agencija tako priljubljena, vlada z njo ne bo mogla konkurirati,« zaključuje Einhornova.