V Kranju skoraj polovico več brezposelnih kot lani

Število brezposelnih je bilo prejšnji mesec za četrtino višje kot v istem obdobjem lani, sicer pa se je gibalo na enaki ravni kot junija letos.
Fotografija: Število brezposelnih je v bilo v juliju skoraj enako kot mesec prej, sicer pa je brezposelnih 17.547 oseb več kot v istem obdobju lani, kar je porast za eno četrtino. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Število brezposelnih je v bilo v juliju skoraj enako kot mesec prej, sicer pa je brezposelnih 17.547 oseb več kot v istem obdobju lani, kar je porast za eno četrtino. FOTO: Jure Eržen

V juliju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 8.422 oseb, skupno je bilo prijavljenih 89.397 brezposelnih. Številka je skoraj enaka kot mesec prej, ko je bilo registriranih 20 oseb manj. Brezposelnih je 17.547 oseb več kot v istem obdobju lani, kar je porast za eno četrtino.

Obenem se je iz zavoda odjavilo 8.202 brezposelnih oseb. Od tega se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6.487, kar je enkrat več kot v istem obdobju lani ter 7,6 odstotkov manj kot junija letos.
 

Povsod večja brezposelnost kot lani


Julija so največje povečanje brezposelnosti v primerjavi z junijem beležili v Novem mestu (4,4-odstotno povečanje), medtem pa se je brezposelnost zmanšala v Kopru (za 2,7 odstotka).



Čeprav se je ponekod brezposelnost v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala, pa se je brezposelnost v vseh območnih enotah povečala v primerjavi z istim obdobjem lani. Največji porast brezposelnosti v primerjavi s prejšnjim letom je zabeležen v območni enoti Kranj (47,2 odstotka) in Koper (37,8 odstotka), medtem ko je je porast bil najmanjši v Murski Soboti (10 odstotkov) in v Ljubljani (19,5 odstotka).
 

Pritisk predvsem na mladih


Največji negativen vpliv na zaposlenost se je ob izbruhu pandemije pričakovalo pri skupini mladih in tistih, ki so pravkar zaključili šolanje in se komaj vključujejo na trg dela. FOTO: Jure Eržen
Največji negativen vpliv na zaposlenost se je ob izbruhu pandemije pričakovalo pri skupini mladih in tistih, ki so pravkar zaključili šolanje in se komaj vključujejo na trg dela. FOTO: Jure Eržen
Posledice pandemije na trgu dela pa najbolj čutijo mladi. Stopnja brezposelnosti za posameznike, ki so mlajši od 25 let je namreč v tem trenutku kar dvakrat višja od evropskega povprečja brezposelnosti. Največji negativen vpliv na zaposlenost se je pričakovalo ravno za skupino mladih in tistih, ki so pravkar zaključili šolanje ter se vključujejo na trg dela.

Po podatkih Eurostata je v Sloveniji stopnja brezposelnosti samo med mladimi 11,2-odstotna, kar je znatno več od splošne 4,8-odstotne ravni brezposelnosti, ki se jo sicer trenutno beleži na trgu dela.
 

Stopnja brezposelnosti za posameznike, ki so mlajši od 25 let je kar dvakrat višja od evropskega povprečja brezposelnosti. FOTO: Jože Suhadolnik
Stopnja brezposelnosti za posameznike, ki so mlajši od 25 let je kar dvakrat višja od evropskega povprečja brezposelnosti. FOTO: Jože Suhadolnik
Trajno zaposlovanje mladih


Kategorija mladih je na trgu dela čutila močne posledice že prejšnjo krizo. Zavod se je na trenutno situacijo že odzval in podaljšuje javno povabilo za trajno zaposlovanje mladih do 30. leta. Delodajalci lahko do 15. novembra oddajo ponudbo za zaposlitev mlade brezposelne osebe, s čimer lahko pridobijo 24 mesečno subvencijo, ki znaša 208 evrov na mesec.

Sredstva za omenjeno zaposlovanje so povečali na deset milijonov evrov, teh pa bo predvidoma dovolj za zaposlitev 2000 mladih.

Več iz rubrike