Stanislava Zadravec Caprirolo: »Posojila v švicarskih frankih so jemali tudi bankirji in ekonomisti«

Banke se morajo pospešeno spopasti z digitalizacijo. S sedanjim poslovnim modelom bodo težko dolgoročno preživele, meni direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo. Z njo smo govorili o posojilih v švicarskih frankih, prodaji NLB, pranju denarja in vlogi ZBS.
Fotografija: Aleš Černivec
Odpri galerijo
Aleš Černivec

Banke v Sloveniji vse manj zaslužijo z obrestmi, stroške imajo približno enake, dobiček pa ustvarjajo predvsem s sproščanjem rezervacij. Bodo banke preživele s takim poslovnim modelom?

Za banke bo to srednje- ali dolgoročni izziv. V preteklih dveh, treh letih so že imele izkazane dobičke – a ne na račun rasti bilance in obrestnih prihodkov. Neobrestni prihodki so se sicer povečali, a ne toliko kot dobički, ki pa so bili večinoma posledica sproščanja rezervacij. Ko se začne kreditna rast – čemur smo na srečo in veselje bank in tudi gospodarstva že priča v zadnjem letu – se nehajo sproščati slabitve kreditov. Ta prostor se torej krči, kar za banke ni presenečenje.

Še ne dokončni poslovni rezultati tega leta že jasno kažejo, da bodo banke letos imele dobičke, a nižje kot leta 2016. Omenili ste, da stroški ostajajo na približno enaki ravni, kar bo tudi omejitev za prihodnje poslovanje. Stroški so povezani z zelo visoko stopnjo regulative, ki se v prihodnje ne bo nižala, in z investicijami, potrebnimi za poročanje in razvoj tehnologije. Obvladovanje stroškov je mogoče le, če se bo poslovni model bank spremenil in se usmeril v skupno, centralizirano upravljanje nekaterih dejavnosti. Nekaj je mogoče prihraniti pri stroških, investicijah in poslovanju.

V Sloveniji smo imeli v preteklih letih kar nekaj primerov, ko so ljudje prišli v banko, vložili denar in nato ostali praznih rok. Omenimo le delničarje NKBM ali pa porezane kupce podrejenih obveznic v NLB in drugih bankah. Boste v ZBS spodbujali banke, da bodo skrbnejše in bolj previdne pri trženju svoje ponudbe ljudem?

Da, gotovo. Večja zahteva po pojasnjevanju in predpisan način, kako naj se pojasnjujejo različne spremenljivke, izhaja že iz zakona o varstvu potrošnikov. Ta zelo natančno določa, kaj mora biti potrošniku predstavljeno, da lahko presoja tveganja, ki jim je izpostavljen. Ta zakon se omejuje le na euribor, vendar kaže usmeritev, ki jo je treba upoštevati tudi pri prodaji drugih produktov.

Več na Delo.si

Več iz rubrike