Spor med ZDA in Kitajsko zaradi okupacije Lune

Uradni Peking se je jezno odzval na nedavno izjavo prvega moža ameriške vesoljske agencije Nasa Billa Nelsona, ki je posvaril pred kitajskim vesoljskim programom in celo ocenil, da bi lahko Kitajska nekega dne zasedla Luno. V Pekingu so njegove besede zavrnili kot neodgovorno blatenje.

So na Kitajskem zaznali signale nezemljanov?

Kitajska ni pripravljena deliti izsledkov svojih raziskav

»Zelo nas mora skrbeti, da bo Kitajska pristala na Luni in dejala: To zdaj pripada nam in vi ostajate zunaj,« je v pogovoru za sobotno izdajo nemškega dnevnika Bild izjavil Nelson. »Obstaja nova tekma za vesolje, tokrat s Kitajsko,« je opozoril.

Kitajski vesoljski program je označil kot »vojaški«, saj da Peking za razliko od Washingtona ni pripravljen deliti izsledkov svojih raziskav v vesolju in skupaj z drugimi deliti koristi, ki jih ponuja Luna. Obenem je Pekingu očital, da je dober predvsem pri kraji idej in tehnologij drugih.

Prvi mož ameriške vesoljske agencije Nasa Bill Nelson. FOTO: Joe Skipper/Reuters

Peking: Zavzemamo se za gradnjo skupne prihodnosti človeštva v vesolju

Na to se je v ponedeljek odzval tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian. Kot je dejal, to ni prvič, da je vodja Nase »ignoriral dejstva in govoril neodgovorno o Kitajski«.

»Ameriška stran neprestano gradi kampanjo blatenja proti povsem normalnim in razumnim vesoljskim ambicijam Kitajske, ki odločno nasprotuje tovrstnim neodgovornim izjavam,« je še dejal in zatrdil, da se je Kitajska vedno zavzemala za gradnjo skupne prihodnosti človeštva v vesolju ter nasprotuje militarizaciji in kakršnikoli oboroževalni tekmi v vesolju.

Kitajska astronavtka Wang Yaping po vrnitvi na zemljo, po tem ko so zaključili konstrukcijo vesoljske postaje. Yaping je pristala zraven mesta Dongfeng v Monogoliji. FOTO: China Daily/via Reuters

Ambiciozni načrti velesil z Luno

Eden od ciljev kitajskega ambicioznega vesoljskega programa je na Luno čim prej pripeljati lastne astronavte. Večkrat so se na Luninem površju že izkrcali kitajski raziskovalni roboti, prav tako je najštevilčnejši državi na svetu uspelo prinesti na Zemljo vzorce kamnin z Lune. Med letoma 2030 in 2040 naj bi vzpostavili svojo vesoljsko postajo Tiangong, morda v sodelovanju z Rusijo, piše nemška tiskovna agencija dpa.

V okviru mednarodnega programa vesoljskih poletov Artemis, ki ga financira vlada ZDA, naj bi medtem ameriške astronavte - med njimi prvič doslej žensko in osebo, ki ni belopolta - na Luno, natančneje na njen južni pol, pripeljala do 2025. Obenem naj bi takrat na Luno prispel ameriški rover, v Lunini orbiti pa naj bi vzpostavili vesoljsko postajo.

Prvič je sicer človek na Luni pristal pred pol stoletja, ZDA pa so doslej tja kot edina država na svetu poslale skupno 12 svojih astronavtov, in sicer v okviru misij Apollo v letih 1969-1972.