Šok iz tujine prihaja hitreje, kot smo vajeni
V nadaljevanju preberite:
Če začenjamo kazati, da gospodarsko pešamo, s šibkimi stopnjami rasti dajemo signal, da morda ne bomo mogli servisirati našega dolga. To pomeni, da se bomo lahko zadolževali le po višjih obrestnih merah. Posledično bo večji del proračuna, pa tudi denarja podjetij, šel za plačevanje dolgov, vse manj pa bo ostajalo za neke inovativne in kreativne investicije, pravi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete.
V intervjuju je odgovarjal tudi na vprašanja, ali je stagflacija, najslabši makroekonomski scenarij, že evropska realnost? Se je nemški razvojni model izpel in kaj to pomeni za naše izvoznike? Zakaj je skrajni čas, da se vlada loti napovedanih reform? Kaj nas čaka v prihodnjih letih: novo zategovanje pasu in varčevanje? Kako lahko ekonomska politika v aktualnih razmerah deluje proticiklično: da hkrati spodbuja pešajočo rast in niža previsoko inflacijo?
.Več iz rubrike
Evropa opušča industrijo, opozarja gospodarstvo
Preprostih rešitev za vse ni, dražji plin ogroža evropsko energetsko intenzivno industrijo, ta pa oživlja v ZDA.
Za razvitejšimi zaostajamo zaradi prenizke dodane vrednosti v industriji
Predelovalne dejavnosti so v lanskih težjih energetskih razmerah ustvarile 12 odstotkov nižji neto dobiček in imele realno nižjo dodano vrednost na zaposlenega.
