Slovenski in hrvaški prijatelji morja skupaj nad plastiko
Želimo si, da bi bil naš Jadran spet videti kot na razglednicah iz 80. let, ko sta bila čisto morje in plaža vse, kar je ujelo oko, se je slišalo na dogodku Lepote in zver morja.
Odpri galerijo
Foto: Društvo No More Plastics
Dogodek Lepote in zver morja je pretekli teden zaokrožilo leto prizadevanj Za morje brez plastike.
Društvo No More Plastics s sedežem na Hrvaškem in podružnico v Sloveniji povezuje vidne trajnostne organizacije, okoljske aktiviste in turistično gospodarstvo obeh držav, njihov namen pa je javnost opozoriti na problem plastike in neodgovornega ravnanja s plastičnimi odpadki.
»Želimo si, da bi bil naš Jadran spet videti kot na razglednicah iz 80. let, ko sta bila čisto morje in plaža vse, kar je ujelo oko. Med zadnjimi pretresljivimi podobami, ki so obkrožile svet, je fotografija, pred kratkim posneta v Dubrovniku, ko so orjaški valovi z nevihtami prinesli poplavo plastike, do koder je segel pogled. Zadnji čas je, da ukrepamo,« je bila med predstavitvijo društva No more Plastics More Sea nazorna ustanoviteljica Ira Jakša.
Podatki kažejo, da vsako leto v oceanih konča vsaj 8 milijonov ton plastike, od tega po besedah ravnatelja Nacionalnega parka Kornati Šimeta Ježine kar 30 ton samo na Kornatih. Količina plastike se kaže v prebavilih živali, ki umirajo, ki so razpadlo mikroplastiko prisiljene zaužiti. Pri tem niso edine, saj plastični delci z vodotoki potujejo tudi v prehrano ljudi.
Če ne bomo ukrepali, bo ob kontinuirani uporabi plastike do leta 2050 v morjih več kosov plastike kot rib, so opozarjali organizatorji. V izogib uresničenju te napovedi je ključno čim prej začeti spreminjati svoje vsakdanje navade.
Ena izmed takih pobud je akcija Plus 3, ki spodbuja k odnašanju odpadkov in pobiranju vsaj še treh drugih odpadnih kosov.
Še en uspešen primer boja proti plastiki je predstavila Ivana Kordić, predstavnica projekta Zlarin – otok bez plastike. Zlarin je namreč letošnje poletje postal prvi hrvaški otok, kjer so se znebili plastike za enkratno uporabo. Rezultat akcije v okviru pobude Adriatic Plastic Challenge je kar 162.000 prihranjenih plastičnih predmetov. K zaobljubi o prenehanju uporabe plastike za enkratno uporabo so namreč uspešno pristopili vsi trgovci, gostinci in drugi ponudniki storitev na otoku. Plastične pripomočke so nadomestili s platnenimi torbami, papirnatimi vrečkami in drugimi alternativami.
ALI VESTE?
Društvo No More Plastics s sedežem na Hrvaškem in podružnico v Sloveniji povezuje vidne trajnostne organizacije, okoljske aktiviste in turistično gospodarstvo obeh držav, njihov namen pa je javnost opozoriti na problem plastike in neodgovornega ravnanja s plastičnimi odpadki.
»Želimo si, da bi bil naš Jadran spet videti kot na razglednicah iz 80. let, ko sta bila čisto morje in plaža vse, kar je ujelo oko. Med zadnjimi pretresljivimi podobami, ki so obkrožile svet, je fotografija, pred kratkim posneta v Dubrovniku, ko so orjaški valovi z nevihtami prinesli poplavo plastike, do koder je segel pogled. Zadnji čas je, da ukrepamo,« je bila med predstavitvijo društva No more Plastics More Sea nazorna ustanoviteljica Ira Jakša.
Preberite: Katere so blagovne znamke, ki najbolj onesnažujejo okolje
Podatki kažejo, da vsako leto v oceanih konča vsaj 8 milijonov ton plastike, od tega po besedah ravnatelja Nacionalnega parka Kornati Šimeta Ježine kar 30 ton samo na Kornatih. Količina plastike se kaže v prebavilih živali, ki umirajo, ki so razpadlo mikroplastiko prisiljene zaužiti. Pri tem niso edine, saj plastični delci z vodotoki potujejo tudi v prehrano ljudi.
Če ne bomo ukrepali, bo ob kontinuirani uporabi plastike do leta 2050 v morjih več kosov plastike kot rib, so opozarjali organizatorji. V izogib uresničenju te napovedi je ključno čim prej začeti spreminjati svoje vsakdanje navade.
Nasvet: Listi bananovca namesto plastike
Kako do morja brez plastike?
Ena izmed takih pobud je akcija Plus 3, ki spodbuja k odnašanju odpadkov in pobiranju vsaj še treh drugih odpadnih kosov.
Še en uspešen primer boja proti plastiki je predstavila Ivana Kordić, predstavnica projekta Zlarin – otok bez plastike. Zlarin je namreč letošnje poletje postal prvi hrvaški otok, kjer so se znebili plastike za enkratno uporabo. Rezultat akcije v okviru pobude Adriatic Plastic Challenge je kar 162.000 prihranjenih plastičnih predmetov. K zaobljubi o prenehanju uporabe plastike za enkratno uporabo so namreč uspešno pristopili vsi trgovci, gostinci in drugi ponudniki storitev na otoku. Plastične pripomočke so nadomestili s platnenimi torbami, papirnatimi vrečkami in drugimi alternativami.
ALI VESTE?
Ladja The Ocean Cleanup očistila smeti za dve Franciji
Z enim pranjem v okolje tudi 700.000 plastičnih mikrovlaken
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
