Slovenski 100-letniki: uspešnosti ne kažejo le ekonomski kazalci
Še pred internetom, televizijo, letalskimi prevozi, veliko depresijo in celo prvo svetovno vojno so nastala nekatera podjetja, ki jih v Sloveniji poznamo še danes.
Odpri galerijo
Tako v Sloveniji kot po svetu poznamo podjetja, ki so bila še pred petdesetimi leti uspešna, danes pa jih ni več. Toda nekatera so preživela. Foto Pexels
Podjetja, ki so bila ustanovljena v času habsburške monarhije, delovala v času Države SHS, Kraljevine SHS, Kraljevine Jugoslavije ter po 2. svetovni vojni v Federativni ljudski republiki oz. Socialistični federativni republiki Jugoslaviji – do leta 1991, so se v kontekstu teh najrazličnejših družbenopolitičnih in gospodarskih ureditev nekatera bolj, druga manj uspešno – prilagajala. Tako so nekatera preživela, druga ne.
Ljubljančani se najbrž nostalgično spominjajo Saturnusa, Teola, Avtomontaže, ne nazadnje starega Litostroja, za mnoge Mariborčane je pomemben del preteklosti njihovega mesta TAM, za Celjane Libela ali Aero … Veliko jih je. Tako v Sloveniji kot po svetu poznamo podjetja, ki so bila še pred petdesetimi leti uspešna, danes pa jih ni več. Toda nekatera so preživela. Obrnili smo se na slovenska podjetja, ki svojo pot utirajo že vsaj stoletje. Zanimalo nas je, kako jim uspeva, kaj je vir njihove podjetniške moči in s kakšnimi ukrepi se zdaj prebijajo skozi koronakrizo.
»Naše podjetje vari in prodaja pivo že vse od 19. stoletja in to velja tako za Pivovarno Laško, ki je bila ustanovljena leta 1825, kot Pivovarno Union, ki deluje od 1864, in tudi našo lastnico, družbo Heineken, ki je bila ustanovljena istega leta kot Pivovarna Union le nekaj sto kilometrov severozahodno od nas,« nam je uvodoma povedal David Zappe, direktor marketinga v Pivovarni
Laško Union.
Seveda ni naključje, da je bilo to v času industrijske revolucije, ko so mladi podjetniki iskali načine, kako bi zadovoljili potrebe naraščajočega mestnega prebivalstva. Zappe priznava, da so se časi izjemno spremenili, a poudarja, da je skrivnost uspeha na dolgi rok neprestano prilagajanje potrošnikovim potrebam (ter pogosto tudi njihovo ustvarjanje).
»Več kot 120-letna tradicija ima svoje temelje v dolgoživosti prave poslovne vizije in odlični storitvi,« pa poudarja Blaž Pesjak, generalni direktor trgovskega podjetja Merkur. Uspešna poslovna pot, na kateri je Merkur kljuboval težkim preizkušnjam v preteklosti, od vojn in depresij naprej, vse do danes, po njegovem nastane s pogumnim prilagajanjem vseh ekip in sodelavcev v podjetju. Ob izbruhu koronavirusa pri nas, pravi Pesjak, so se tako rekoč čez noč prelevili iz fizičnega v online trgovca. »Takšnih podjetij ni veliko,« poudarja.
Podjetniška moč Merkurja, pravi, izhaja iz podjetniške energije njegovega ustanovitelja Petra Majdiča. On je bil tisti, ki je že pred več kot 120 leti prepoznal, da potrošniki poleg blaga potrebujejo tudi storitve. Posebnost njegovih trgovin je bila možnost dostave celotnega naročila na dom. Lahko bi rekli, da je bil gospod v tem smislu kar precej pred svojim časom, malce vizionar.
Z več kot stoletno zgodovino se lahko pohvali tudi nacionalna avtomobilska zveza, Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). Zasnovana je na tradiciji Kranjskega avtomobilnega kluba, ustanovljenega leta 1909, in sorodnih mednarodnih organizacij. Združuje 94 članic (društev, klubov, pravnih oseb) ter skoraj 80.000 članov in je tako največji zastopnik interesov voznikov in drugih udeležencev v prometu. AMZS je tudi nacionalna športna zveza za motošport in karting.
Skupaj s hčerinsko družbo AMZS, d. d., in drugimi partnerji zveza zagotavlja pomoč na cesti v Sloveniji in tujini, pa tudi številne druge, z mobilnostjo povezane storitve in ugodnosti. Kot največja slovenska nevladna organizacija na področju varne mobilnosti skrbi za izobraževanje voznikov, spremlja razmere na cestah in z najrazličnejšimi aktivnostmi prispeva svoj delež k še boljši prometni varnosti. Prav izobraževanje voznikov je vseskozi ena najpomembnejših dejavnosti AMZS.
»Po drugi svetovni vojni so imela pri usposabljanju voznikov ključno vlogo naša avto-moto društva. Skorajda vsako je imelo svojo avtošolo in do osamosvojitve Slovenije so izšolala dve tretjini voznikov. Logično nadaljevanje tega je, da v AMZS tudi danes skrbimo za izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu,« nam pove Anton Breznik, predsednik AMZS.
V zadnjem času smo priča res velikemu napredku na področju mobilnosti. Revolucija umetne inteligence s svojimi tehnologijami nezadržno prodira tudi za volan. Avto postaja vse pametnejši, a hkrati vse zahtevnejši za vzdrževanje in upravljanje. Vendar Breznika to ne skrbi. »Ne glede na nove oblike, ki smo jim že priča ali ki šele prihajajo, smo se in se bomo avtomobilski klubi osredotočali na človeka. Že zdaj pomagamo vozniku, ne glede na vozilo, ki ga vozi. V prihodnje mu bomo pomagali pri uresničevanju njegove mobilnosti, ne glede na njeno obliko,« poudari sogovornik.
Med stoletnike se uvršča tudi Skupina Triglav, katere matična družba je Zavarovalnica Triglav in je največja zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Posluje na sedmih trgih in v šestih državah, prek partnerskega povezovanja pa tudi v širšem mednarodnem okolju. »Skupina Triglav, ki jo sooblikuje več kot 5200 sodelavcev, z znanjem, izkušnjami in finančno močjo že 120 let upravičuje zaupanje strank,« pravi Tadej Čoroli, član uprave Zavarovalnice Triglav.
Kaj so o trenutnem stanju in posledicak korona krize povedali naši sogovorniki? Kaj je skrivno orožje preživetja najrazličnejših kriz? Kaj so njihova pretekla spoznanja, ki izhajajo iz težkih časov? Kako v teh časih ravnati z zaposlenimi in nenazadnje zakaj ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami tako malo stoletnikov? Preberite v intervjujih vsak dan na naši spletni strani.
* Okrogla miza z naslovom »Ičigaj slovenskih stoletnikov« bo v živo potekala 12. septembra 2020 na 29. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu.
svetkapitala@delo.si
Ljubljančani se najbrž nostalgično spominjajo Saturnusa, Teola, Avtomontaže, ne nazadnje starega Litostroja, za mnoge Mariborčane je pomemben del preteklosti njihovega mesta TAM, za Celjane Libela ali Aero … Veliko jih je. Tako v Sloveniji kot po svetu poznamo podjetja, ki so bila še pred petdesetimi leti uspešna, danes pa jih ni več. Toda nekatera so preživela. Obrnili smo se na slovenska podjetja, ki svojo pot utirajo že vsaj stoletje. Zanimalo nas je, kako jim uspeva, kaj je vir njihove podjetniške moči in s kakšnimi ukrepi se zdaj prebijajo skozi koronakrizo.
»Naše podjetje vari in prodaja pivo že vse od 19. stoletja in to velja tako za Pivovarno Laško, ki je bila ustanovljena leta 1825, kot Pivovarno Union, ki deluje od 1864, in tudi našo lastnico, družbo Heineken, ki je bila ustanovljena istega leta kot Pivovarna Union le nekaj sto kilometrov severozahodno od nas,« nam je uvodoma povedal David Zappe, direktor marketinga v Pivovarni
Laško Union.
Seveda ni naključje, da je bilo to v času industrijske revolucije, ko so mladi podjetniki iskali načine, kako bi zadovoljili potrebe naraščajočega mestnega prebivalstva. Zappe priznava, da so se časi izjemno spremenili, a poudarja, da je skrivnost uspeha na dolgi rok neprestano prilagajanje potrošnikovim potrebam (ter pogosto tudi njihovo ustvarjanje).
»Več kot 120-letna tradicija ima svoje temelje v dolgoživosti prave poslovne vizije in odlični storitvi,« pa poudarja Blaž Pesjak, generalni direktor trgovskega podjetja Merkur. Uspešna poslovna pot, na kateri je Merkur kljuboval težkim preizkušnjam v preteklosti, od vojn in depresij naprej, vse do danes, po njegovem nastane s pogumnim prilagajanjem vseh ekip in sodelavcev v podjetju. Ob izbruhu koronavirusa pri nas, pravi Pesjak, so se tako rekoč čez noč prelevili iz fizičnega v online trgovca. »Takšnih podjetij ni veliko,« poudarja.
Podjetniška moč Merkurja, pravi, izhaja iz podjetniške energije njegovega ustanovitelja Petra Majdiča. On je bil tisti, ki je že pred več kot 120 leti prepoznal, da potrošniki poleg blaga potrebujejo tudi storitve. Posebnost njegovih trgovin je bila možnost dostave celotnega naročila na dom. Lahko bi rekli, da je bil gospod v tem smislu kar precej pred svojim časom, malce vizionar.
Z več kot stoletno zgodovino se lahko pohvali tudi nacionalna avtomobilska zveza, Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). Zasnovana je na tradiciji Kranjskega avtomobilnega kluba, ustanovljenega leta 1909, in sorodnih mednarodnih organizacij. Združuje 94 članic (društev, klubov, pravnih oseb) ter skoraj 80.000 članov in je tako največji zastopnik interesov voznikov in drugih udeležencev v prometu. AMZS je tudi nacionalna športna zveza za motošport in karting.
Skupaj s hčerinsko družbo AMZS, d. d., in drugimi partnerji zveza zagotavlja pomoč na cesti v Sloveniji in tujini, pa tudi številne druge, z mobilnostjo povezane storitve in ugodnosti. Kot največja slovenska nevladna organizacija na področju varne mobilnosti skrbi za izobraževanje voznikov, spremlja razmere na cestah in z najrazličnejšimi aktivnostmi prispeva svoj delež k še boljši prometni varnosti. Prav izobraževanje voznikov je vseskozi ena najpomembnejših dejavnosti AMZS.
»Po drugi svetovni vojni so imela pri usposabljanju voznikov ključno vlogo naša avto-moto društva. Skorajda vsako je imelo svojo avtošolo in do osamosvojitve Slovenije so izšolala dve tretjini voznikov. Logično nadaljevanje tega je, da v AMZS tudi danes skrbimo za izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu,« nam pove Anton Breznik, predsednik AMZS.
V zadnjem času smo priča res velikemu napredku na področju mobilnosti. Revolucija umetne inteligence s svojimi tehnologijami nezadržno prodira tudi za volan. Avto postaja vse pametnejši, a hkrati vse zahtevnejši za vzdrževanje in upravljanje. Vendar Breznika to ne skrbi. »Ne glede na nove oblike, ki smo jim že priča ali ki šele prihajajo, smo se in se bomo avtomobilski klubi osredotočali na človeka. Že zdaj pomagamo vozniku, ne glede na vozilo, ki ga vozi. V prihodnje mu bomo pomagali pri uresničevanju njegove mobilnosti, ne glede na njeno obliko,« poudari sogovornik.
Med stoletnike se uvršča tudi Skupina Triglav, katere matična družba je Zavarovalnica Triglav in je največja zavarovalno-finančna skupina v Sloveniji in regiji Adria ter ena vodilnih v jugovzhodni Evropi. Posluje na sedmih trgih in v šestih državah, prek partnerskega povezovanja pa tudi v širšem mednarodnem okolju. »Skupina Triglav, ki jo sooblikuje več kot 5200 sodelavcev, z znanjem, izkušnjami in finančno močjo že 120 let upravičuje zaupanje strank,« pravi Tadej Čoroli, član uprave Zavarovalnice Triglav.
Kaj so o trenutnem stanju in posledicak korona krize povedali naši sogovorniki? Kaj je skrivno orožje preživetja najrazličnejših kriz? Kaj so njihova pretekla spoznanja, ki izhajajo iz težkih časov? Kako v teh časih ravnati z zaposlenimi in nenazadnje zakaj ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami tako malo stoletnikov? Preberite v intervjujih vsak dan na naši spletni strani.
* Okrogla miza z naslovom »Ičigaj slovenskih stoletnikov« bo v živo potekala 12. septembra 2020 na 29. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu.
svetkapitala@delo.si
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
