Slovenija po izvozu na prebivalca dohitela Avstrijo

Blagovna izvoza Avstrije in Slovenije na prebivalca sta zelo podobna: avstrijski izvoz je lani per capita znašal 15.959 evra, slovenski pa 15.589 evra.
Fotografija: Foto: © Plasser & Theurer
Odpri galerijo
Foto: © Plasser & Theurer

Slovenija je imela v zadnjem, pandemičnem letu razmeroma dobre zunanjetrgovinske rezultate: izvoz blaga je bil 32,88 milijarde evrov - dva odstotka nižji kot leta 2019 -, uvoz pa 32,03 milijarde evrov, kar je šest odstotkov manj kot leta 2019. Leta 2020 je Avstrija zabeležila znatno večji upad zunanjetrgovinskih dejavnosti od Slovenije, zlasti izvoza.
 
Končne statistične številke avstrijske zunanje trgovine za lansko leto so bile objavljene te dni, konec junija. Izvoz se je leta 2020 zmanjšal za 7,1 odstotka, s 153,5 na 142,6 milijarde evrov,  uvoz pa še bolj, in sicer za 8,5 odstotka, s 157,8 na 144,4 milijarde evrov. Tako izvoz kot uvoz sta nekoliko bolj upadla v trgovini z državami, ki niso članice EU.
 
image_alt
Fed bankam plačuje, da ne posojajo denarja

Avstrijsko gospodarstvo je močno izvozno naravnano, prav tako tudi slovensko. Tudi delež trgovine z drugimi članicami EU je zelo podoben, dober dvotretjinski. Delež ostalih držav EU v slovenskem izvozu je lani znašal 66,9 odstotka, v uvozu pa 67,5 odstotka. Hkrati je delež EU v avstrijskem izvozu znašal 67,6 odstotka, v uvozu pa 68,4 odstotka.
Foto: © Plasser & Theurer
Foto: © Plasser & Theurer

 

Številni svetovni prvaki v različnih ligah


Ves svet pozna znamki Red Bull in Swarovski, ki sta daleč dve najbolj dragoceni avstrijski znamki. Poleg njih ima Avstrija številne druge velike izvoznike v panogah, ki ne proizvajajo za trg osebne potrošnje, ampak za različno industrijsko potrošnjo. Avstrijci jih - v angleščini - imenujejo Hidden Champions, skriti prvaki.

Po podatkih avstrijske gospodarske zbornice so avstrijska podjetja v svetovnem vrhu v približno 180 specifičnih panogah. Tak primer je Fronius International. Podjetje je bilo ustanovljeno v juniju 1945, mesec in pol po koncu druge svetovne vojne. Njegova prva lokacija je bila v mali baraki. Danes ima več kot 5400 zaposlenih, od tega 3800 v Avstriji. Šefica podjetja je Elisabeth Engelbrechtsmüller-Strauss, vnukinja ustanovitelja Froniusa. Od nje izvemo, da je Fronius lastnik 1264 patentov. Sprva proizvajalec akumulatorskih polnilcev, se danes osredotoča na izdelke, ki pretvarjajo sončno energijo v izmenični tok, oskrbujejo z energijo vozila na baterije za notranjo logistiko, kot tudi na inovativne varilne postopke. Engelbrechtsmüller-Straussova poudarja, da je Fronius visokotehnološko podjetje, ki razvija izdelke, ki temeljijo na zelo kompleksnih programskih rešitvah, sistemih za obdelavo podatkov in aplikacijah, ki uporabnikom poenostavljajo delo.
Foto: © Fronius International GmbH
Foto: © Fronius International GmbH

 
Sedež Froniusa je v Welsu v Zgornji Avstriji, ki je bastion avstrijske industrije, izvozno najmočnejša od vseh avstrijskih dežel. V zgornjeavstrijski metropoli Linzu je glavna tovarna močnega podjetja Plasser & Theurer, osnovanega leta 1953. V podjetju pravijo, da so »edini kompletni dobavitelj na svetu za gradnjo in vzdrževanje železnic«. Plasser & Theurer je bilo sprva osredotočeno le na stroje za gradnjo železnic, od 1980-ih pa tudi na stroje za gradnjo in vzdrževanje železniških elektrovodov.
 

Slovenija med top 20


To sta le dva, a tipična primera avstrijskega izvoza, bolj ali manj skriti svetovni prvaki iz Avstrije. Tudi največji delež v avstrijskem blagovnem izvozu imajo izdelki iz njihove kategorije – »stroji in vozila« -, lani 38,2 odstotka. V tem segmentu je bil leta 2020 zabeležen največji padec avstrijskega izvoza, in skoraj 12-odstoten. Po deležu v ​​skupnem izvozu sledi kategorija industrijsko predelanih izdelkov, nato kemični izdelki itd.
 
Foto: © Fronius International GmbH
Foto: © Fronius International GmbH
Slovenija je na državo med 20 največjimi avstrijskimi zunanjetrgovinskimi partnerji. Ko si ogledamo najmočnejše države v avstrijski zunanji trgovini, vidimo, da je lani  delež Slovenije v avstrijskem uvozu znašal 1,4 odstotka. Slovenija je tako 17. na lestvici največjih izvoznikov v Avstrijo. Hkrati je delež Slovenije v avstrijskem izvozu blaga bil 2,0 odstotka, kar pomeni, da je Slovenija lani bila na 13. mestu največjih uvoznikov blaga iz Avstrije.
 
Lani je izvoz v obe smeri, iz Avstrije v Slovenijo in obratno, upadel za identičnih 10,8 odstotkov. Slovenija ima v trgovinski menjavi z Avstrijo precejšen primanjkljaj - lani približno 860 milijonov evrov. Lani je Avstrija iz Slovenije uvozila za 1,97 milijarde evrov blaga, izvozila pa za 2,83 milijarde evrov.
 
image_alt
Ehrano bodo na ulici zamenjali rumeni nahrbtniki podjetja Glovo

Daleč največja izvoznica v Avstrijo je Nemčija z več kot 50 milijardami evrov blaga. Druga na seznamu je Kitajska z dobrimi 10 milijardami evrov, tretja pa z več kot devetimi milijardami Italija. Tudi obratno, avstrijska podjetja največ izvozijo v Nemčijo - dobrih 43 milijard evrov leta 2020. Na drugem mestu največjih uvoznikov avstrijskega blaga so ZDA z več kot devetimi milijardami, tretja pa je Italija, kamor je lani šlo avstrijskega blaga za manj kot devet milijard evrov.

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.