Še nedavno metropola, danes vse bližje mestu duhov

Ko je Tina Klein sredi marca zapustila svoje stanovanje v New Yorku, je imela s seboj samo en kovček. »Mislila sem, da me ne bo le teden dni,« pravi. Zaposleni v tamkajšnjem turističnem podjetju, kjer dela, so morali zaradi covida-19 prestopiti v domačo pisarno.

Majhna soba v stanovanju, ki si ga še z dvema kolegicama deli v Brooklynu skorajda ni bila primerna za delo od doma, boljša izbira je bilo dobro urejeno stanovanje njene matere v Južni Kaliforniji. Tako je Kleinova zapustila metropolo - ne da bi se zavedala, da se ne bo več vrnila.

Zgodba o 31-letnici se je v zadnjih mesecih ponovila več sto tisočkrat. Sprva so bežali premožni, nato so odšli tisti, ki so bodisi izgubili službo ali začeli z delom prek virtualne pisarne v drugih krajih - kot Kleinova.

»Če se danes sprehajate po Manhattnu, je središče zahodnega kapitalizma kot mesto duhov,« nam je zaupala sogovornica. »V Midtownu in Downtownu so prazni poslovni objekti, brez turistov na Times Squareu, Empire State Buildingu ali kipu svobode. New York je v teh dneh tako prazen, kot verjetno že desetletja ni bil,« dodaja.

Kot pri mnogih, je tudi v primeru Tine Klein hitro postalo jasno, da bo njena pisarna v New Yorku še nekaj časa ostala zaprta. Tako ji je sostanovalka pospravila sobo, prodala pohištvo, spakirala oblačila in dokumente v več kovčkov in jih poslala po pošti. Vrnitev za Kleinovo zdaj ni bila več možna: »To bi pomenilo, da bi se morala spet zavezati k najemu, velika negotovost pa je, kaj prihodnost pomeni za vse v poklicnem in finančnem smislu.«



Pred ameriški turbokapitalizem, ki rad potuje brez varnostnih pasov, je covid-19 postavil močan zid  - v zvezni državi New York so junija izgubili približno 1,4 milijona delovnih mest v primerjavi z enakim mesecem lani, stopnja brezposelnosti pa se je dvignila s 3,9 na neverjetnih 20,4 odstotka.

Ogromno izgubljenih delovnih mest je bilo v storitveni industriji in v malih podjetjih, katerih veliko število verjetno ne bo preživelo krize. Toda velike učinke je mogoče opaziti tudi v poslovnih okrožjih na Manhattnu. Najvišji stroški tam namreč potrebujejo vrhunske zaslužke: kar nekaj prebivalcev Manhattna odšteje polovico plače za svoje bivanje - pri dvosobnih stanovanjih najemnine znašajo 5000 dolarjev mesečno, razlaga Kleinova.


Študija organizacije »Partnership for New York« kaže, da mnogi pisarniški delavci nimajo razloga za vrnitev v mesto. Obstajajo velike možnosti, da se bo »približno deset odstotkov delovne sile vrnilo v pisarne na Manhattnu to poletje in le okoli 40 odstotkov do konca leta«, navajajo strokovnjaki.

»Osebno rada delam na daljavo,« pravi Kleinova. »Naša ekipa zdaj dela veliko bolj ustvarjalno in produktivno kot pri običajnem vsakdanjem delu v pisarni. Dokazali smo, da lahko domača pisarna, ki je sicer tako nepriljubljena pri ameriških delodajalcih, deluje.«

Pred nekaj dnevi je njen delodajalec sicer ponovno odprl vrata poslovne stavbe v New Yorku, a je zaposlenim do nadaljnjega omogočil tudi delo na daljavo. Tina Klein se - tako kot mnogi njeni sodelavci - ne namerava vrniti: »Bolj verjetno bom našla mesto, ki mi bo bolje ustrezalo.« V Los Angelesu si na primer lahko privošči veliko več za svojo plačo.