Rokada avstrijske vlade po odstopu dveh ministric

Obe ministrici sta bili zadnji ministrski kader nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza.
Fotografija: Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz. Foto: LISI NIESNER/Reuters
Odpri galerijo
Nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz. Foto: LISI NIESNER/Reuters

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen ima polne roke dela s prisegami zveznih vlad, ministric in ministrov. Odkar je predsednik, od januarja 2017, je pri njem priseglo pet kompletnih vlad, pa še nekaj posameznih ministrov. Zdaj spet ima takšno nalogo, po odstopu dveh ministric in še nekaj rokadah v zvezni vladi.

Elisabeth Köstinger, ministrica za kmetijstvo, regionalni razvoj in turizem, je odstopila v ponedeljek (9. maja). Kasneje istega dne je odstopila tudi Margarete Schramböck, ministrica za gospodarstvo in digitalizacijo, tudi članica Ljudske stranke (ÖVP). Odstope sta objavili pet dni pred kongresom ÖVP v soboto, 14. maja v Gradcu. Obe ministrici sta bili zadnji ministrski kader nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza.

image_alt
Zakaj je Janez Janša pravzaprav darilo za politično levico

Dobra za stranko, slaba za živali

Köstingerjeva je povedala, da je lani decembra takoj po Kurzovem odstopu želela tudi ona zapustiti politiko, a jo je novi kancler Karl Nehammer prepričal, da ostane v vladi in dokonča nekaj začetih projektov. Napovedala je, da bo po odhodu iz vlade in politike takoj začela delati v zasebnem podjetju. Kot ministrico, so Köstingerjevo kritizirali številni znanstveniki, zaradi njene neambiciozne politike glede doseganja podnebnih ciljev, pa tudi številne nevladne okoljske organizacije.

Prepoved prakse kastracije prašičev brez anestezije in številni podobni zakonski predlogi so bili blokirani v času, ko je bil Köstingerjeva ministrica, poudarja vodstvo organizacije za zaščito živali Vier Pfoten (Štiri tace). Z njenim odhodom se odpira prostor, da se v Avstriji končno uresniči volja velike večine ljudi po boljši zaščiti živali, so prepričani v tej nevladni organizaciji.

Neuspešna z elektronsko platformo za domače blago

Tudi odstop Margarete Schramböck ni bil veliko presenečenje. V videosporočilu o odstopu je poudarila, da ji je uspelo povečati mednarodno konkurenčnost Avstrije, pritegniti številne investitorje, posebej iz farmacevtske industrije in proizvajalcev čipov ter v tem premagati Nemčijo in ZDA. Ni omenjala svojih propadlih projektov, kot je Kaufhaus Österreich (Veleblagovnica Avstrija), platforma za elektronsko trgovanje z domačim blagom, ki naj bi bila nekakšen tekmec Amazonu. Schramböckova je kot ministrica imela nekaj ponesrečenih izjav in je tudi znotraj lastne stranke že nekaj časa veljala za eno šibkih točk zvezne, koalicijske vlade ÖVP in Zelenih.

Dan zatem, v torek, 10. maja, je zvezni kancler Karl Nehammer napovedal nekoliko večjo rokado v vladi. Gospodarstvo ne bo več samostojen resor. Prevzema ga Martin Kocher, sedanji zvezni minister za delo. Kocherjevo razširjeno ministrstvo bo v prihodnje zadolženo tudi za turizem, za katerega bo skrbela nova državna sekretarka.

Avstrijski kancler Karl Nehammer. Foto: LEONHARD FOEGER/Reuters
Avstrijski kancler Karl Nehammer. Foto: LEONHARD FOEGER/Reuters

Vlada bo v prihodnje imela tudi novega državnega sekretarja za digitalizacijo in širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo. Za to bo v prihodnje pristojno zvezno ministrstvo za finance, ne več gospodarsko. Ministrstvo za kmetijstvo pa ostaja poseben resor. Nehammer je napovedal, da bo minister za kmetijstvo Norbert Totschnig, dosedanji predsednik strankarskega združenja kmetov ÖVP.

Po odstopu Köstingerjeve in Schramböckove v vladi ni preostal nihče iz prve Kurzove vlade, oblikovane leta 2017, ki je vladala v koaliciji z Svobodarsko stranko (FPÖ) in je odstopila po tako imenovanem škandalu na Ibizi. Še en pomemben del Kurzove dediščine je izbrisan. Kurz je zvezni kancler postal po reorganizaciji ÖVP, ki jo je iz Ljudske preimenoval v Novo ljudsko stranko. Zdaj se spet imenuje samo Ljudska stranka.

image_alt
Avstrija: Več prebivalcev, več rasističnih izpadov

Šest ljudskih pobud z dovolj podpisov

Veliko Avstrijcev je očitno malce naveličano biti le objekt pri političnem odločanju. Zvezni parlament bo moral kmalu obravnavati pol ducata aktualnih ljudskih pobud (Volksbegehren, utemeljene v avstrijski ustavi), katerih zbiranje podpisov se je končalo 9. maja. Od sedmih pobud le ena ni zbrala 100.000 podpisov, kar je minimum, da se o predlogih pobude mora razpravljati in odločati v zveznem parlamentu.

Uspešna je pobuda za reformo pravosodja in sprejemanje novih zakonov za krepitev pravne države in ustvarjanje boljših pogojev za boj proti korupciji (307.629 podpisov). Veliko več od minimuma ima tudi pobuda NE obveznem cepljenju, s skoraj 247.000 podpisi. Njej zelo podobna pobuda Odločitev o cepljenju: Naj se spoštuje NE! je prikupila zelo podobno število podpisov, več kot 246.000.

image_alt
Pandemija je povečala prodajo toaletnega papirja, vojna moke in olja

Nezadostno število podpisov (86.217) je zbrala le pobuda VEČ denarja za brezposelne!, minimum pa je presegla pobuda Ustvariti brezpogojni osnovni dohodek (168.981). Pod pobudo za boljšo organizacijo varovanja duševnega zdravja mladih v državi je zbrano 138.131 podpisov. Daleč največ podpisov, 426.938, je dobila pobuda Ustavite mučenje živih živali pri transportu.

Več iz rubrike

Komentarji: