Letošnje leto rekordno za dražbene hiše

Leto 2020 ni bilo dobro leto za velike dražbene hiše. Zaradi pandemije covida-19 številnih javnih dražb ni bilo, spletne dražbe pa niso uspele nadomestiti upada prometa. Letos je situacija drugačna. Dražbene hiše za umetniška dela in druge zbirateljske predmete poročajo o skoku prometa.

Christie'su je promet lani upadel za 25 odstotkov, na 4,4 milijarde ameriških dolarjev (3,9 milijarde evrov), Sotheby'su pa za 16 odstotkov, na pet milijard dolarjev (4,4 milijarde evrov). Sotheby's, ki je tako po dolgem času spet postal največja dražbena hiša na svetu, je sredi letošnjega decembra sporočil, da je letos ustvaril že 7,3 milijarde dolarjev prometa (6,45 milijarde evrov). To je več kot kdajkoli v 277-letni zgodovini tega podjetja, ustanovljenega leta 1744 v Londonu, ki ima zdaj sedež v New Yorku.

Najdražje umetniško delo, ki je bilo v letu 2021 prodano v tej dražbeni hiši, je portret Mladenič z medaljonom, slika Sandra Botticellija iz 15. stoletja. Neznani kupec je zanjo plačal 90,2 milijona dolarjev (skoraj 80 milijonov evrov). Tako je postala ta slika drugo najdražje delo klasičnega slikarstva za Odrešenikom sveta (Salvator Mundi) Leonarda da Vincija, ki je bil prodan za več kot pol milijarde dolarjev (več kot 0,4 milijarde evrov).

Sotheby's je tudi letos postavil svetovni rekord za prodan kovanec. Dvojnega orla iz leta 1933 je namreč prodal za skoraj 19 milijonov dolarjev (nekaj manj kot 17 milijonov evrov). Znano je, da obstaja le 13 primerkov tega ameriškega zlatnika, od tega je le eden v zasebni lasti.

Sotheby's ustvari večino prometa v segmentu moderna in sodobna umetnost, 2021 pa je bilo rekordno leto tudi v številnih drugih; luksuzne ure, vina in žgane pijače, dizajnerska dela ter knjige in rokopisi. Sotheby's je postavil svetovni rekord tudi v prodaji del zasebne umetniške zbirke. Kar 676 milijonov dolarjev (skoraj 600 milijonov evrov) prometa so ustvarili s predmeti iz zbirke Macklowe, ki sta jo pet desetletij zbirala bogat nepremičninski trgovec Harry Macklowe in njegova (zdaj bivša) žena Linda. Ker se zakonca in njuni odvetniki niso mogli dogovoriti o delitvi zbirke, je sodišče odredilo njeno prodajo. V zbirki Macklowe so bila tudi vrhunska dela Alberta Giacomettija, Marka Rothka in Cyja Twomblyja.

Sotheby's je začel letos organizirati NFT (non-fungible token, nezamenljivi žeton) dražbe. Gre za digitalni zapis o ekskluzivnem virtualnem lastništvu določenih predmetov. Vprašanje je, v katero smer bo šel ta trend, ki pa se je letos nedvomno razmahnil. V treh dneh prve takšne dražbe je imela Sotheby's na njen račun promet v višini 16,8 milijona dolarjev (14,8 milijona evrov). Od tega je bilo 5,3 milijona dolarjev (4,7 milijona evrov) namenjenih 'izvirni kodi svetovnega spleta'. V Sotheby'su pravijo, da se je zaradi NFT dražb drastično povečale število udeležencev, zlasti mlajših.

Svetovni rekordi tudi v Dorotheumu

Dunajski Dorotheum, ustanovljen leta 1707, je precej manjša dražbena hiša kot Sotheby's in Christie's, vendar je največja v tem delu Evrope. Tudi Dorotheum je letos zabeležil nekaj rekordov, izvemo od Doris Krumpl, predstavnice stikov z javnostjo v tej dražbeni hiši. Dorotheum beleži izjemno velik porast povpraševanja po sodobni umetnosti, svetovni rekordi za nekatere umetnike pa so bili doseženi v vseh zgodovinskih segmentih slikarstva. Očitno je, da bogataši v zadnjem času usmerjajo vse več denarja v tako imenovane alternativne naložbe, kamor spadajo umetniška dela.

Slike nekaterih avstrijskih umetnikov se zdaj prodajajo tudi za več kot milijon evrov. Junija letos so v Dorotheumu sliko Ples mrtvih 1809 Albina Egger-Lienza (1968-1926) prodali za 1.031.930 evrov, kar je svetovni rekord pri prodaji umetnin tega slikarja. Dela Marije Lassnig (1919-2014) so ​​- kot je bilo pričakovano - presegla ceno milijona evrov. Njeno sliko velikega formata Zveri so ogrožene iz leta 1980 so prodali za 1.367.800 evrov. To je trenutni rekord za delo sodobne avstrijske umetnosti.

Skoraj do sedemmestne vsote so se povzpele cene za umetnine Alfonsa Waldeja (1891-1958), slikarja, ki je na prepoznaven način slikal alpske pokrajine. Smučarji se vzpenjajo iz leta 1927 so bili letos v Dorotheumu prodani za 965.300 evrov, kar je rekordna cena tudi za tega slikarja.

Dorotheum je letos beležil rekordne cene tudi za dela nekaterih italijanskih slikarjev, ki niso tako znani kot da Vinci ali Botticelli, a so kljub temu dovolj privlačni za kupce, da za njihova dela namenijo okoli pol milijona evrov. Slika Lot in njegovi hčeri velikega formata, ki jo je v 16. stoletju ustvaril Giovanni Francesco Guerrieri, je bila prodana za 475.064 evrov. V Dorotheumu so letos postavili svetovni rekord tudi za delo beneškega slikarja Luigija Querena. Za njegovo sliko velikega formata Blaženi dož Francesco Morosini leta 1693 zapušča Benetke zaradi peloponeške vojno proti Turkom je kupec plačal 528.000 evrov.

Na novembrski dražbi slikarskih del iz 19. stoletja je bila v Dorotheumu med drugim naprodaj slika Pred poroko slovenskega slikarja Ivana Groharja (1867-1911) iz leta 1897. Pred dražbo je bila njena vrednost ocenjena na 20.000-25.000 evrov, prodana pa je bila za 48.640 evrov.