Kot je za STA povedal sekretar Združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević, se epidemiološke razmere menjajo hitro in so velika težava za organiziranje potovanj.
 
Po njegovih besedah namreč nihče ne more zagotoviti, da v roku, ki mine med začetkom organizacije in dejansko izvedbo nekega potovanja ali počitnic, ne bo prišlo do nove spremembe pogojev, kar pa lahko bistveno vpliva na možnost potovanja in seveda na stroške.
 
Trenutno so tako, poudarja, še najbolj varna oblika organizacije in izvedbe potovanj čarterska potovanja ali redne letalske linije v tiste dežele, ki so na zelenem ali »zelo svetlo rumenem seznamu« v Sloveniji in ki hkrati slovenskim državljanom tudi same dovoljujejo vstop na njihovo ozemlje z minimalnimi zapleti.
 
Slovenski organizatorji potovanj tako trenutno počitnice izvajajo v Španijo, na Portugalsko, Egipt, v tiste dele Italije, kjer je to dovoljeno, nekaj pa je individualnih potovanj na bolj oddaljene destinacije, kot so Maldivi, Sejšeli, Kostarika in podobno.
 
»Najbolje se je trenutno odločiti za tista potovanja, ki imajo odhod iz ljubljanskega letališča in po možnosti ne zahtevajo presedanja v tretjih državah, teh pa je z izjemo čarterjev za zdaj zelo malo. Slovenskim državljanom se je namreč že dogajalo, da so jih zadrževali na vmesnih transfernih letališčih, čeprav so bili samo v tranzitu,« je dejal Mrvaljević.
 
Kot poudarja, na združenju ne menijo tako le zato, ker zastopajo slovenske turistične agencije in organizatorje potovanj, saj je po njegovem dejstvo, da ima nek profesionalni organizator trenutno največ informacij o tem, kakšni so pogoji potovanj doma in v tujini. Prav tako pa je za potnika pomembno, da organizator za izvedbo potovanja potem tudi odgovarja, saj se s tem izogne celemu kupu težav, je dodal.
 

Ljudje se, čeprav so po več kot letu dni zapiranj zelo željni potovanj, trenutno zelo težko odločajo za rezervacijo počitnic, zlasti v bolj oddaljenem časovnem obdobju, zato so agencije s svojimi pogoji odpovedi ali sprememb rezervacij strankam stopile nasproti.
 
»Zavedamo se, da ne potniki, ne mi ne moremo načrtovati potovanja veliko vnaprej, zato smo se tudi odločili za izvedbo čarterskih letov, saj je to bilo najlažje organizirati v kratkem času. Agencije sicer pripravljajo potovanja tudi za jesensko obdobje, a tudi če jih objavljajo, to počnejo bolj ali manj informativno. Mislim, da nihče prav resno ne pričakuje kakšnih prijav ta trenutek, saj nihče ne ve, kakšne bodo razmere čez pol leta. Vsi sicer upamo, da bo boljše,« je povedal Mrvaljević.
 
Ob razmerah, v kakršnih so se znašle turistične agencije, si zelo prizadevajo za to, da bi vsi deležniki bili približno enakomerno obravnavani pri državni pomoči. Turistični vavčerji so bili namreč ukrep, ki je koristil le delu hotelirske in nastanitvene dejavnosti, saj mestnega turizma praktično ni bilo, prav tako so bile izpuščene naravne znamenitosti in gostinci, zato pričakujejo od države, da bo priskočila na pomoč tistim, ki jim doslej še ni pomagala.
 
Po besedah sekretarja združenja so imeli zaradi epidemije organizatorji potovanj stoodstotni izpad in materialno škodo med marcem in oktobrom 2020, zato pričakujejo, da jim bo država za to obdobje za nazaj izplačala fiksne stroške, tako kot jih pomaga izplačevati v poznejšem obdobju.
 
»Želimo si tudi, da bi država nadaljevala s trenutno veljavnimi ukrepi, kot je pomoč pri čakanju na delo in pokrivanju fiksnih stroškov. Bilo pa bi dobro, če bi lahko te pomoči tudi zvišali, da ne bi bile zgolj v 80, pač pa v 100-odstotni vrednosti,« predlaga Mrvaljević in ob tem poudarja, da so državi hvaležni za vso razpoložljivo pomoč.
 
Ker ne želijo biti samo kritični, so kot pozitiven ukrep omenili odločitev gospodarskega ministrstva in podjetniškega sklada, ki sta razpisala zelo ugodna posojila za turistična podjetja, ki so potrošnikom ostala dolžna zaradi lanskih odpovedi. Zdi se jim namreč zelo dobro za slovenski turizem, da potrošniki pridejo nazaj do svojega denarja.
 

Na združenju natančnega izračuna tega, koliko so organizatorji potovanj dolžni svojim strankam za neizvedena potovanja, še nimajo, to bo bolj jasno, ko bo podjetniški sklad objavil rezultate razpisa. Gre za petletni kredit ob dvoletnem moratoriju brez obrestne mere in vstopnih stroškov, s katerim bodo razrešili težave tako za potrošnike kot za agencije, ki bodo z normalnim poslovanjem v prihodnosti take kredite lahko brez težav odplačale.
 
Ob tem pa je Mrvaljević opozoril tudi na trenutno še vedno negotove razmere s slovenskim turizmom. Medtem ko Slovenci že potujejo v tujino, namreč še vedno ni jasno, kako bo izgledala poletna sezona pri nas, kar jim onemogoča marketinške aktivnosti tako na domačem kot na tujih trgih.
 
Po njegovih besedah jih resorno ministrstvo razume, do težav pa prihaja na drugih resorjih. Turizem je zelo pomemben zunanji znak stanja v neki državi in v zelo malo državah je tako, da so zaprti vsi hoteli in se ne da nikamor iti, kot je to (bilo) pri nas, pravi. Ob tem pojasnjuje, da turistični ciklus, preden se nekdo odloči za neko potovanje, traja vsaj dva do tri mesece, zato bi že morali imeti zelo dobro časovnico dogajanja, ki ne bi smela biti vezana na vladni semafor, pač pa na konkretne datume, zato da bi lahko začeli turizem tržiti.
 
Za primer je navedel Grke, ki so že na berlinski turistični borzi 15. maj postavili kot najpoznejši datum za odpiranje države, pred nekaj dnevi pa so to za državljane EU in še nekaterih držav že storili. Slovenija je po njegovem še daleč od tega in z novicami o digitalnem potrdilu, ki bo začel veljati šele junija ali celo konec junija, bomo letošnjo turistično sezono zamudili.
 
»Absolutno podpiramo kakršnekoli vstopne pogoje, ki se zdijo nujni, razen karantene, ki turizem v celoti onemogoča, a naj bodo ti jasni čim prej. Ob vseh izjemah pri potovanjih se nam zdi, da bi tudi turizem zlahka moral biti izjema tudi pri nas,« je še dodal predstavnik slovenskih turističnih agencij.