Raziskava: dojenčki so polni mikroplastike
Rezultati nedavne raziskave Medicinske fakultete v New Yorku so pokazali, da imajo dojenčki v blatu večje količine mikroplastike kot odrasli.

Odpri galerijo
Dojenček. Foto: Shutterstock
Nova študija znanstvene organizacije American Chemical Society (vir) kaže, da dojenčki zaužijejo več kot 10-krat več mikroplastike kot odrasli, poroča Newsweek.
Študijo so izvedli raziskovalci z Oddelka za pediatrijo in Oddelka za okoljsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v New Yorku. Strokovnjaki so s posebno tehniko v vzorcih blata merili koncentracije polietilen tereftalata (PET) in polikarbonata (PC). Za potrebe študije so vzeli vzorce blata šestih dojenčkov, 10 odraslih in tri vzorce prvega blata novorojenčkov.
Po poročanju tujih medijev naj bi v vseh vzorcih našli mikroplastična vlakna. Mikroplastika so plastični delci, manjši od petih milimetrov, ki se težje razgradijo in ogrožajo okolje. V nedavnih raziskavah so majhne delce plastike odkrile v otroški hrani, sadju, ustekleničeni vodi, kozmetiki, čistilih, oblačilih in celo v zobni pasti.
Po mnenju raziskovalcev naj bi bila višja raven mikroplastike v organizmu dojenčkov prisotna zaradi plazenja po preprogah, žvečenja igrač, pitja iz plastičnih steklenic, kozarčkov in podobno.
Kurunthachalam Kannan, profesor na pediatričnem oddelku Medicinske fakultete v New Yorku in vodja raziskave, meni, da izpostavljenost mikroplastiki močno vpliva na zdravje ljudi. »Prizadevati si moramo za zmanjšanje izpostavljenosti otrok. Otroški izdelki ne smejo vsebovati plastike,« opozarja strokovnjak.
Strokovnjaki na podlagi rezultatov raziskave ocenjujejo, da lahko povprečen človek zaužije do pet gramov mikroplastike na teden. Nekaj jo nemoteno prehaja v prebavni sistem, lahko se nabira v telesnih organih, nekateri delci pa skozi celične membrane vstopijo direktno v krvni obtok, razlagajo poznavalci.
The Guardian navaja, da vpliv mikroplastike na človeško telo še ni dobro raziskan. Medtem so nekatera testiranja na laboratorijskih živalih pokazala, da lahko uživanje mikroplastike povzroči vnetja, težave s presnovo in še nekatera druga bolezenska stanja.
Scott Coffin, raziskovalec pri državnem nadzornem odboru za vodne vire, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi, je prepričan, da so splošne ravni še višje, kot kažejo rezultati. Meni namreč, da v študiji ni upoštevano kopičenje mikroplastike v notranjih organih. »Izločanje vseh zaužitih plastičnih delcev je nemogoče,« je prepričan strokovnjak. Gre za podrobnost, ki jo je treba v nadaljnjih študijah še raziskati, je še dodal Coffin.
Mikroplastiki se ne da povsem izogniti. Lahko pa zmanjšamo uporaba izdelkov, v katerih se nahaja največ plastičnih delcev, menijo strokovnjaki.
Majhni delci se nahajajo tudi v hrani, kozmetiki in oblačilih
Študijo so izvedli raziskovalci z Oddelka za pediatrijo in Oddelka za okoljsko medicino na Medicinski fakulteti Univerze v New Yorku. Strokovnjaki so s posebno tehniko v vzorcih blata merili koncentracije polietilen tereftalata (PET) in polikarbonata (PC). Za potrebe študije so vzeli vzorce blata šestih dojenčkov, 10 odraslih in tri vzorce prvega blata novorojenčkov.

Otroci so izpostavljeni mikroplastiki preko igrač. Foto: FamVeld/Getty Images/iStockphoto
Po mnenju raziskovalcev naj bi bila višja raven mikroplastike v organizmu dojenčkov prisotna zaradi plazenja po preprogah, žvečenja igrač, pitja iz plastičnih steklenic, kozarčkov in podobno.
Kurunthachalam Kannan, profesor na pediatričnem oddelku Medicinske fakultete v New Yorku in vodja raziskave, meni, da izpostavljenost mikroplastiki močno vpliva na zdravje ljudi. »Prizadevati si moramo za zmanjšanje izpostavljenosti otrok. Otroški izdelki ne smejo vsebovati plastike,« opozarja strokovnjak.
Vnetja in težave s presnovo
Strokovnjaki na podlagi rezultatov raziskave ocenjujejo, da lahko povprečen človek zaužije do pet gramov mikroplastike na teden. Nekaj jo nemoteno prehaja v prebavni sistem, lahko se nabira v telesnih organih, nekateri delci pa skozi celične membrane vstopijo direktno v krvni obtok, razlagajo poznavalci.
The Guardian navaja, da vpliv mikroplastike na človeško telo še ni dobro raziskan. Medtem so nekatera testiranja na laboratorijskih živalih pokazala, da lahko uživanje mikroplastike povzroči vnetja, težave s presnovo in še nekatera druga bolezenska stanja.
Scott Coffin, raziskovalec pri državnem nadzornem odboru za vodne vire, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi, je prepričan, da so splošne ravni še višje, kot kažejo rezultati. Meni namreč, da v študiji ni upoštevano kopičenje mikroplastike v notranjih organih. »Izločanje vseh zaužitih plastičnih delcev je nemogoče,« je prepričan strokovnjak. Gre za podrobnost, ki jo je treba v nadaljnjih študijah še raziskati, je še dodal Coffin.
Mikroplastiki se ne da povsem izogniti. Lahko pa zmanjšamo uporaba izdelkov, v katerih se nahaja največ plastičnih delcev, menijo strokovnjaki.
Več iz rubrike
Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom
ZDA so postale največje dobaviteljice utekočinjenega plina, na trgu pa ne bi tekmovale z ruskimi dobavami.
Gozdarske prikolice – zanesljivost in moč za profesionalno rabo
Vsakdo, ki se ukvarja z gozdarstvom ali pa je lastnik gozda, ve, da so gozdarske prikolice nepogrešljive.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
Bayerjeva najdražja napaka v zgodovini podjetja
AKTUALNO
Trump je pri napadu na vladavino prava »izjemno hiter in prizadeven«
AKTUALNO