Putin za nadaljnji razvoj 'pametnih' brezpilotnih letal

Ruski predsednik je svojim obrambnim ministrom naročil, naj si prizadevajo za razvoj brezpilotnih letal z uporabo umetne inteligence.
Fotografija: Nato predstavniki in vojaško osebje pred Natovim brezpilotnim letalom, 8. julij 2016, Poljska. Foto: Adam Stepien / Agencja Gazeta / Reuters

 
Odpri galerijo
Nato predstavniki in vojaško osebje pred Natovim brezpilotnim letalom, 8. julij 2016, Poljska. Foto: Adam Stepien / Agencja Gazeta / Reuters  

Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju z visokimi uradniki obrambnega ministrstva ta teden dejal, da ima ruska vojska na voljo že več kot 2000 brezpilotnih letal. Dodal je, da je potrebno nadaljnje delo na tem področju, predvsem z uporabo umetne inteligence ter najnovejših znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Putin je pripomnil, da so brezpilotna letala že dokazala svojo učinkovitost.

Ruska vojaška moč

Putin je pojasnil, da so brezpilotna letala dokazala svojo učinkovitost v nedavnih spopadih, poroča Francoska tiskovna agencija (AFP). Poleg tega naj bi Rusija razvila obrambo pred brezpilotniki, vključno z obrambo pred »terorističnimi napadi z brezpilotnimi letali« v Siriji. »Naučili smo se, kako odbiti te napade, in to počnemo učinkovito,« je dejal Putin.

image_alt
Energetska kriza: Jo bo Rusija rešila ali jo je povzročila?

Razvoj brezpilotnih letal je del prizadevanj za razvoj orožja ruskega predsednika, ki je povečanje ruske vojaške moči postavil za temelj svoje dve desetletji trajajoče vladavine. V začetku leta je bila predstavljena nova generacija bojnega letala Suhoj z imenom 'Šah mat' (ang. Checkmate) z možnostjo prenašanja in izstrelitve brezpilotnih letal med letom.

Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Evgeniy Paulin / Reuters

 
Ruski predsednik Vladimir Putin. Foto: Evgeniy Paulin / Reuters  

Rusija je prevzela tudi vodilno vlogo pri razvoju hiperzvočnih raket, ki lahko letijo z več kot petkratno hitrostjo zvoka in manevrirajo med letom, zaradi česar jih je težko izslediti in prestrezati, navaja AFP. Moskva je prejšnji mesec sicer izrazila zaskrbljenost zaradi prvega ukrajinskega napada z brezpilotnim letalom TB2 Bayraktar turške izdelave na proruske separatiste. Po njeni oceni bi to lahko destabiliziralo razmere na vzhodu Ukrajine.

Rusija po vojaškem zapravljanju na četrtem mestu

Po zadnjih podatkih, ki jih je objavil Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI), so se skupni svetovni vojaški izdatki lani povečali na 1710 milijard evrov. To pomeni povečanje za 2,6 odstotka glede na leto 2019. Pet največjih porabnikov v letu 2020, ki so skupaj predstavljali 62 odstotkov svetovnih vojaških izdatkov, so bili ZDA, Kitajska, Indija, Rusija in Združeno kraljestvo.

image_alt
Imajo ZDA novo tajno vesoljsko orožje?

Vojaški izdatki ZDA so v letu 2020 po ocenah dosegli 671 milijard evrov, kar pomeni 4,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019. ZDA so kot največji svetovni potrošnik vojaške opreme leta 2020 predstavljale 39 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov. To je bilo tretje zaporedno leto rasti ameriških vojaških izdatkov po sedmih letih nenehnega zmanjševanja.

Na drugem mestu je Kitajska, ki je za vojsko v letu 2020 porabila 217 milijard evrov, na tretjem pa Indija, ki je vojaškim izdatkom namenila 63 milijard evrov. Vojaški izdatki Kitajske so sicer rastli že 26. leto zapored. Četrto mesto lestvice si z 52 milijardami evrov lasti Rusija.

Več iz rubrike