Prva država bitcoin sprejela za zakonito plačilno sredstvo
Kongres v Salvadorju je sprejel zakon, po katerem bo kriptovaluta bitcoin zakonito plačilno sredstvo, je danes sporočil salvadorski predsednik Nayib Bukele.

Odpri galerijo
Salvador, 8.6. 2021. Foto: REUTERS/Jose Cabezas
Salvador je postala prva država na svetu, ki je prevzela kakšno kriptovaluto. »Zakon za bitcoin je potrdila kvalificirana večina,« je tvitnil Bukele, ki je zakon predlagal. »Zgodovina!« je dodal.
Za zakon je glasovalo 62 od skupno 84 poslancev. Nasprotovale so mu manjše opozicijske stranke, ki jih je motilo predvsem izredno hitro odločanje o tej temi.
Po oceni Bukeleja bo sprejemanje kriptovalut državi prineslo »finančno vključenost, investicije, turizem, inovacije in gospodarski razvoj«. Bitcoin je po njegovi oceni »najhitreje rastoči način« za izvajanje različnih nakazil in izogibanje posrednikom, ki si pri tem odrežejo svoj kos pogače.
Za salvadorsko gospodarstvo so izrednega pomena sredstva državljanov, ki delajo v tujini in del zaslužka nakazujejo domov, gre za okoli 22 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države. Leta 2020 so ta nakazila znašala okoli 5,9 milijarde dolarjev.
»To je zakon, ki bo Salvador postavil na svetovni zemljevid, bolj privlačni bomo za tuje investicije,« je prepričan poslanec stranke Veliko zavezništvo za narodno enotnost Romeo Auerbach.
Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je po podatkih spletne strani Coinmarketcap trenutno pri okoli 1500 milijardah dolarjev, od tega 644 milijard dolarjev odpade na bitcoin. V zadnjih mesecih so nekatere kriptovalute z bitcoinom na čelu začele dobivati večjo veljavo pri tradicionalnih tržnih igralcih, kot so investicijska podjetja, banke in celo družbe, kot je Tesla.
Vendar vrednost bitcoina ostaja zelo nestanovitna, prav tako je neurejen njegov pravni status, odprta so davčna vprašanja, transakcije so še vedno precej počasne. Vse to zbuja vprašanja, ali bo bitcoin lahko v vsakodnevnem življenju kadar koli igral podobno vlogo, kot jo trenutno igrajo tradicionalne nacionalne valute, za katerimi stojijo centralne banke.
Na kriptoborzi Bitstamp je trenutno en bitcoin vreden okoli 34.340 dolarjev, potem ko se je aprila letos že približal vrednosti 63.000 dolarjev, septembra lani pa je zanj bilo treba odšteti 10.000 dolarjev.
Kriptovalute so osnovane na tehnologiji Blockchain. Tehnologija omogoča beleženje oz. shranjevanje potrjenih transakcij na računalnikih po vsem svetu. Podatkov za nazaj tako ni mogoče spreminjati, s tem pa odpade zahteva po posredniku, ki jamči za veljavnost določene transakcije, kot so denimo banke.
Za zakon je glasovalo 62 od skupno 84 poslancev. Nasprotovale so mu manjše opozicijske stranke, ki jih je motilo predvsem izredno hitro odločanje o tej temi.
Po oceni Bukeleja bo sprejemanje kriptovalut državi prineslo »finančno vključenost, investicije, turizem, inovacije in gospodarski razvoj«. Bitcoin je po njegovi oceni »najhitreje rastoči način« za izvajanje različnih nakazil in izogibanje posrednikom, ki si pri tem odrežejo svoj kos pogače.

Nayib Bukele Foto: REUTERS/Jose Cabezas
»To je zakon, ki bo Salvador postavil na svetovni zemljevid, bolj privlačni bomo za tuje investicije,« je prepričan poslanec stranke Veliko zavezništvo za narodno enotnost Romeo Auerbach.
Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut je po podatkih spletne strani Coinmarketcap trenutno pri okoli 1500 milijardah dolarjev, od tega 644 milijard dolarjev odpade na bitcoin. V zadnjih mesecih so nekatere kriptovalute z bitcoinom na čelu začele dobivati večjo veljavo pri tradicionalnih tržnih igralcih, kot so investicijska podjetja, banke in celo družbe, kot je Tesla.

Salvador, 8.6. 2021. Foto: REUTERS/Jose Cabezas
Na kriptoborzi Bitstamp je trenutno en bitcoin vreden okoli 34.340 dolarjev, potem ko se je aprila letos že približal vrednosti 63.000 dolarjev, septembra lani pa je zanj bilo treba odšteti 10.000 dolarjev.
Kriptovalute so osnovane na tehnologiji Blockchain. Tehnologija omogoča beleženje oz. shranjevanje potrjenih transakcij na računalnikih po vsem svetu. Podatkov za nazaj tako ni mogoče spreminjati, s tem pa odpade zahteva po posredniku, ki jamči za veljavnost določene transakcije, kot so denimo banke.
Več iz rubrike
Brez širitve avtocest bodo zastoji vse večji
Začetek del za tretji pas je predviden do konca leta 2024, leto pozneje naj bi bil zgrajen priključek Dragomer.
Trgovci bi lahko decembra stavkali
Za sindikat so zahteve delodajalcev v panogi nesprejemljive, med drugim nasprotujejo nedeljskemu delu.