Prodaja avtomobilov bo še naprej upadala

Ekonomist in izvršni direktor za zunanjo trgovino pri Združenju nemških gospodarskih zbornic Volker Treier je na obisku v Sloveniji v okviru podpisa novega sporazuma dejal, da Slovenija in Nemčija tesno sodelujeta. Z novim sporazumom želijo to sodelovanje še okrepiti in našim podjetjem omogočiti dostop do svetovne podjetniške mreže, ki so jo z leti spletli pri Združenju nemških gospodarskih zbornic (DIHK). Takšni sporazumi so pomembni, če vemo, da slovenska avtomobilska industrija v bruto domači proizvod vsako leto prispeva okoli štiri milijarde evrov, ki jih zasluži v sodelovanju večinoma prav z nemškimi avtomobilskimi proizvajalci. Ampak avtomobilska industrija je na prelomnici; nove oblike mobilnosti in električni avtomobili so izziv za obstoječe poslovne modele. Ne nazadnje je v Nemčiji nastal tudi politični prepih in brez odgovora ostajajo vprašanja o trenutni in prihodnji zvezni vladi, je med drugim povedal Treier.
 

Bo Slovenija ob spremembah, ki se napovedujejo avtomobilistični industriji, ohranila status, kakršnega ima?

Nemčijo in Evropo čakajo pomembne strukturne spremembe. Nemška avtomobilska industrija je na razpotju in najbolj aktualno vprašanje je, ali je trenutna litij-ionska baterija v zadnji stopnji razvoja. Večina strokovnjakov meni, da gre le za premostitveni izdelek in da vstopamo v obdobje mešane mobilnosti. Vozni parki se ne bodo spremenili z danes na jutri; avtomobili z bencinskim pogonom bodo soobstajali z električnimi. Kljub trendu vlaganja v električne baterije in avtomobile je avtomobilski trg prežet z negotovostjo. Zato težko govorim o novih priložnostih, več se pogovarjamo o izogibanju nevarnostim. Vsi ključni gospodarski kazalniki nakazujejo upočasnjevanje gospodarstva in padec prodaje avtomobilov, razmere pa se bodo verjetno še slabšale. Električna mobilnost ni zgolj priložnost, ampak tudi grožnja.
 

Omenili ste upočasnjevanje gospodarstva. Centralne banke govorijo o morebitnem nižanju obrestnih mer. Bo to zadostna spodbuda za gospodarstvo in industrijski sektor?

Dr. Treier (na sliki skrajno desno) pravi, da želijo z novim sporazumom sodelovanje Slovenije in Nemčije še okrepiti in slovenskim podjetjem omogočiti dostop do svetovne podjetniške mreže. Foto: AHK Slovenija

Na žalost menim, da je Evropska centralna banka (ECB) v zadnjih letih zamudila priložnost za višanje obrestnih mer, z namenom, da bi jih lahko nižala v slabem delu gospodarskega cikla. Vendar ECB trenutno niti ni glavna težava. Največja težava so trgovinske vojne in teptanje globalizacije. Nemčija je ob tem še dodatno prizadeta, saj ima izrazito mednarodno naravnano gospodarstvo, izvoz je zanjo ključnega pomena. Nekateri govorijo, da je globalizacija sicer padla, a se že vrača. Sam se s tem ne bi strinjal; menim, da smo naredili korak nazaj, še posebno z napetostmi med ZDA in Kitajsko. Nesoglasij med dvema največjima gospodarstvoma ne moremo zanemariti, saj je Kitajska trenutno najpomembnejša poslovna partnerica Nemčije, če upoštevamo celoten obseg uvoza in izvoza.
 

Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je v začetku leta dejal, da bi država morala zavarovati najpomembnejša nemška podjetja pred tujimi prevzemi, s tem pa namignil na morebitne kitajske prevzeme, kot se je zgodilo s podjetjem Kuka. Ali še vztraja pri tej ideji?

Razprave o podobnih ukrepih še potekajo, tudi naše združenje pogosto sodeluje v njih. Vedno smo odprti za predloge in spodbujamo pogovore o nadaljnji industrijski strategiji. Takšni pogovori so koristni, je pa slabo, če se razpravlja o načinu implementacije državnega financiranja zasebnega sektorja in večjem vpletanju države v gospodarstvo. Nekateri za izboljšanje trenutne situacije predlagajo državne kredite in več državnega lastninjenja zasebnih podjetij. Altmaierjeva strategija je vzbudila precej kritik, saj bi bili korak bliže protekcionizmu, ki si ga ne želimo. Državno financiranje zasebnega sektorja in subvencije niso najboljši odziv na položaj, ker ob tem spodkopavamo konkurenčnost trga. Imamo orodja, ki to preprečujejo, kot so protidampinški postopki Svetovne trgovinske organizacije. Ta orodja lahko dodatno izostrimo in izboljšamo. Stališče DIHK je, da ni potrebe po večjem vpletanju države v zasebni sektor, in po naših podatkih je enakega mnenja tudi večina nemških podjetij.
 

Kaj sporazum Združenja nemških gospodarskih zbornic, ki ga zastopate, pomeni za slovenska in nemška podjetja?

Združenje nemških gospodarskih zbornic (DIHK) je centralna institucija za 79 nemških gospodarskih zbornic in industrijskih združenj. Tako predstavlja glas več kot tri milijonov podjetnikov. Foto: Reuters

V sporazumih, kot je bil pred kratkim podpisan v Sloveniji, tujim podjetjem ponujamo svojo mrežo podjetij v zameno za aktivno sodelovanje partnerskih gospodarskih zbornic. Slovenska podjetja bodo prek naše mreže lažje navezala stik s potencialnimi partnerji. Veljalo bo pravilo odprtih vrat in s takim pristopom se bodo evropske države še bolj povezale. Namesto da bi ustvarjali nove strukture in s tem povzročali dodatne stroške, delamo s tem, kar že imamo. Podobno sodelovanje smo že vzpostavili s Finsko, Dansko in tudi s hrvaško gospodarsko zbornico, kar se je izkazalo za uspešno.

Ob naštetih evropskih državah je vse več sodelovanja tudi z afriškimi državami, če se ne motim.

Afrika se sooča z veliko rastjo prebivalstva, ki se bo do leta 2050 podvojilo. To pomeni, da obstajata potreba in prostor za razvoj trga in delovnih mest. Menim, da če lahko, moramo pomagati pri razvoju afriških držav. Bolje je, da poskrbimo za primeren razvoj zdaj kot pozneje. To pobudo je zagnala nemška kanclerka Angela Merkel pred dvema letoma, ko je Nemčija gostila vrh G20. Takrat se je spraševala predvsem, kako lahko skupina dvajsetih spodbuja razvoj afriške celine.
 

V Nemčiji je zdaj zelo priljubljeno gibanje zelenih. Kakšen vpliv bosta imela morebitna sprememba v koaliciji in zavzemanje za do okolja prijazno gospodarstvo na industrijsko naravnano Nemčijo?

Podjetja in DIHK na koalicijo ne gledamo z vidika barve; ni zelene, rdeče ali črne koalicije. Koalicijo ocenjujemo na podlagi koalicijskih pogodb, ekonomske politike in seveda tega, kako je zastavljena struktura gospodarstva v Nemčiji, Evropi in tudi na globalni ravni. Pozorni smo na upoštevanje mednarodnih okoljevarstvenih pogodb; se pa interpretacije, kako izvajati te pogodbe, razlikujejo med političnimi strankami. Pri DIHK se osredotočamo na dejavnike, ki vplivajo na to, ali je Nemčija zanimiva za vlagatelje, iskalce zaposlitve in tuja podjetja. Ne glede na povedano, lahko izrazim nekatere pomisleke glede trenutne in prihodnje nemške vlade, saj pomembna vprašanja še vedno ostajajo brez odgovora. Gre za vprašanja o davčni politiki, stroških energetske preobrazbe in infrastrukturnih izboljšavah.