Stane Rožman je z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) povezan že več kot 43 let. Vodi jo dobrih 32 let in v tem času jo je popeljal med deset najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn v Evropi. Z izjemno ekipo mu je uspelo prvo in edino jedrsko elektrarno v Sloveniji posodobiti in podaljšati njeno življenjsko dobo za dve desetletji do leta 2043 ter za 10 odstotkov povečati njeno moč. NEK danes odlikujejo dobri poslovni rezultati, razvojna in trajnostna naravnanost, predvsem pa visoka raven jedrske varnosti. Po Rožmanovih besedah bi prenesla potres devete stopnje po Richterju.
 

630 zaposlenih z dodano vrednostjo trikratnika slovenskega povprečja

 
V zadnjih 15 letih so v NEK-u povečali prihodke za 65 milijonov oz. 60 odstotkov na 174 milijonov evrov. Trenutno zaposlujejo 630 sodelavcev, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 140 tisoč evrov, kar je trikrat več od povprečja slovenskega gospodarstva. Lani so v Krškem drugič v zgodovini proizvedli šest milijard kilovatnih ur električne energije, s čimer trenutno pokrivajo 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji.
 

Zgled jedrske varnosti in poslovne odličnosti v svetu

 
Rožmanovi začetki segajo v leto 1977, ko je kot mlad inženir elektrotehnike sodeloval pri oblikovanju ekipe za obratovanje prve in edine jedrske elektrarne v Sloveniji. Takrat so ga za napotili v ZDA na enoletno izobraževanje o upravljanju jedrskih elektrarn, kar je bila zanj dragocena izkušnja. Po vrnitvi je postal vodja izmene, nato vodja proizvodnje in pri 40-ih letih glavni direktor oz. predsednik uprave.
 
Ves čas vodenja družbe je bil osredotočen na uresničevanje vizije, da je NEK zgled jedrske varnosti in poslovne odličnosti na globalni ravni. Tudi v negotovih časih, kot je bilo obdobje po osamosvojitvi Slovenije, ko nihče ni vedel, kakšna bo prihodnost elektrarne. Sledila je mednarodna presoja njenega delovanja in odločitev Vlade RS, da nadaljuje z obratovanjem. Drugo turbulentno obdobje v Rožmanovi karieri je bilo po prekinitvi partnerskega odnosa s Hrvaško, ki je bil ponovno vzpostavljen z meddržavno pogodbo leta 2003. Danes sta lastnici NEK-a GEN energija in Hrvatska elektroprivreda.
 

Delo v 'centru intelektualnega razvoja v Posavju' je tudi stvar prestiža

 
Rožman je ponosen, da je NEK danes profitni center elektrogospodarstva Slovenije in Hrvaške. Hkrati je tudi center intelektualnega razvoja v Posavju, kar jim zagotavlja izjemno kakovosten kader, ki je gonilo razvoja in uspeha družbe. 630 zaposlenih odlikujeta visoka zavzetost in pripadnost, v podjetju pa velik poudarek dajejo varnosti, zdravju in izobraževanju zaposlenih, zato je delo v NEK-u tudi stvar prestiža, opisuje Rožman.

Skrb za okolje in nadgradnja varnosti glavni prioriteti

 
Na ta način raste tudi okolje, je prepričan. Zanj je sprejemljivost v okolju in skrb zanj ena od prioritet. Tudi zato je v domačem okolju izjemno spoštovan in aktiven, med drugim je bil tudi eden od podpornikov ustanovitve Fakultete za energetiko Krško. Verjame v prihodnost jedrske energije v Krškem, ki jo uvršča med čiste vire energije. Trenutno je eden njegovih glavnih ciljev nadaljevati z nadgradnjo varnosti.
 
V svoji karieri je vedno poskušal biti korak pred drugimi, vedno sta ga motivirala napredek in razvoj, predvsem v dobrobit širše skupnosti. Krasijo ga preudarnost, mirnost in modrost ter je eden tistih managerjev, osebnosti v družbi, ki so z nedotakljivostjo svojih visokih etičnih načel vzgled drugim.
 

Avtoriteta slovenske energetike, s spoštovanjem mednarodnega okolja

 
Rožman je izjemno cenjen in spoštovan v lokalnem, slovenskem in mednarodnem okolju. Leta 2011 mu je WANO (World Association of Nuclear Operators) podelil priznanje za prispevek k odličnosti pri varnem obratovanju jedrskih elektrarn. Istega leta je prejel tudi nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, leto kasneje pa je bil imenovan za častnega občana občine Krško.

Stane Rožman je avtoriteta slovenske energetike, njegovi dosežki v NEK-u in širše pa sestavljajo izjemen managerski in voditeljski opus, zaradi česar je postal 19. prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju managementa.
 

O priznanju za življenjsko delo

 
Združenje Manager podeljuje priznanje za življenjsko delo v managementu stanovskim kolegom, ki so se s svojimi dosežki in vplivom zapisali v zgodovino slovenskega managementa. Komisijo, ki je predlagala prejemnika priznanja, sestavljajo Andrej Božič (predsednik komisije), Tomaž Berločnik, Tjaša Kolenc Filipčič, Petra Juvančič, Medeja Lončar, Aleša Mižigoj, Sebastijan Piskar, Melanie Seier Larsen in Aleksander Zalaznik.

Dosedanji prejemniki priznanja za življenjsko delo so (od leta 2019 nazaj): Jože Mermal, Bogomir Strašek, Jožica Rejec, Aleš Mižigoj, Cvetana Rijavec, Danica Purg, Stojan Petrič, Cvetka Selšek, Niko Kač, Milan Matos, Zlatko Kavčič, Tone Turnšek, Tone Krašovec, Bruno Korelič, Miloš Kovačič, Jože Stanič, Janko Kosmina in Marjan Prelc.