Predlog zakona o ukrepih objavljen: Kaj točno piše v njem
Zakon bo v državnem zboru obravnavan po hitrem postopku. Gospodarstvo pričakuje še nove ukrepe.
Odpri galerijo
Zakon bo sprejet najverjetneje že v sredo.
Vlada je včeraj sprejela predlog t.i. protikorona zakona in ga bo nujnem postopku poslala v obravnavo državenemu zboru. Ta bi zakon lahko potrdil v sredo, ko ga bo obravnaval. Povzeli smo besedilo dokumenta objavljenega na vladni spletni strani. Skupna vrednost ukrepov je tri milijarde evrov. Vlada pa že pripravlja tretji sklop ukrepov. Svet kapitala v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto jutri pripravlja webinar, kjer bosta dr. Marko Jaklič in dr. Žiga Turk komentirala sprejete ukrepe.
Poglejmo, kaj je vlada zapisala v predlogu zakona.
Samozaposleni
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 odstotkov, za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Upravičenci bodo upravičenost do tega dohodka dokazali z izjavo, ki jo bodo prek e-davkov predložili Finančni upravi RS (Furs). Upravičencu, ki bo vložil izjavo do 18. aprila za mesec marec, bo Furs mesečni temeljni dohodek nakazal 25. aprila.
Upravičenec, ki bo vložil izjavo od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo nakazilo prejel do 10. maja. Tisti, ki bo vložil izjavo od 1. do 31. maja za katerega koli od treh mesecev ali vse mesece skupaj, pa bo nakazilo lahko pričakoval 10. junija.
Vračilo pomoči
Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč
Država bo jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se ta začasno prepove, v višini 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov.
Študentje
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom s prebivališčem v naši državi, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, ki se izplača do 30. aprila 2020.
Velike družine
Družinam s tremi otroki predlog zakona namenja dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek, poleg dodatka, ki ga že prejemajo.
Upokojenci
Prejemniki najnižjih pokojnin imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do višine 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.
Socialno ogroženi
Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov so upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Vsi, ki so izgubili delo zaradi epidemije, bodo do socialne pomoči upravičeni od prvega dne.
Tisti, ki delajo
Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Sredstva za financiranje novega dodatka v zasebnem sektorju bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.
Podjetja
Vsa podjetja bodo upravičena do povračila celotnega nadomestila plače delavcem, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter povračila nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ter oprostitve plačila prispevkov za te delavce.
Vračilo pomoči
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bododosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prvega odstavka tega člena.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
Deležna bodo tudi oprostitve plačila obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb.
Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev.
Tudi za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri slovenskem podjetniškem skladu ali regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev, predvideva predlagana rešitev.
Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni. Navedeni rok v veljavi ostane še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
Državna namenja poroštva za posojila najeta pri slovenskih bankah. Država bo jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, v višini 50 oedstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v tem obdobju.
V primeru vseh ostalih kreditojemalcev pa višina poroštva dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.
Kmetje
Upravičeni bodod do mesečnega temeljnega dohodka, po istem ključu kot samozaposleni.
Tisti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, bofo za čas nezmožnosti dela zaradi bolezni covid-19, dobili pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače.
Znižuje se tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.
Zmanjšanje davčne osnova zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne davčne osnove (katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj).
Poglejmo, kaj je vlada zapisala v predlogu zakona.
Samozaposleni
Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 25 odstotkov, za april in maj 2020 bodo prejeli po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi z mesecem februarjem 2020 za vsaj 50 odstotkov. Hkrati bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost.
Upravičenci bodo upravičenost do tega dohodka dokazali z izjavo, ki jo bodo prek e-davkov predložili Finančni upravi RS (Furs). Upravičencu, ki bo vložil izjavo do 18. aprila za mesec marec, bo Furs mesečni temeljni dohodek nakazal 25. aprila.
Upravičenec, ki bo vložil izjavo od 19. do 30. aprila za marec in/ali april, bo nakazilo prejel do 10. maja. Tisti, ki bo vložil izjavo od 1. do 31. maja za katerega koli od treh mesecev ali vse mesece skupaj, pa bo nakazilo lahko pričakoval 10. junija.
Vračilo pomoči
Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 odstotkov glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 odstotne rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč
Država bo jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se ta začasno prepove, v višini 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov.
Študentje
Pomoč je namenjena tudi vsem rednim študentom s prebivališčem v naši državi, in sicer v višini enkratnega kriznega dodatka v višini 150 evrov, ki se izplača do 30. aprila 2020.
Tudi velike družine bodo upravičene do enkratnega zneska pomoči.
Velike družine
Družinam s tremi otroki predlog zakona namenja dodatek v višini 100 evrov, družinam s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek, poleg dodatka, ki ga že prejemajo.
Upokojenci
Prejemniki najnižjih pokojnin imajo pravico do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do višine 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek se ne bo všteval v dohodek za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, saj je osnovni namen dodatka izboljšanje socialnega položaja upravičencev. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo potrebno plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe.
Socialno ogroženi
Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov so upravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Vsi, ki so izgubili delo zaradi epidemije, bodo do socialne pomoči upravičeni od prvega dne.
Tisti, ki delajo
Do zneska v višini 200 evrov bodo lahko upravičeni zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije. Sredstva za financiranje novega dodatka v zasebnem sektorju bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.
Vsem delodajalcem prizadetim zaradi koronavirusa bo vlada krile prispevke in nadomestilo za delavce, na čakanju. Prispevke bo krila tudi za tiste zaposlene, ki še vedno delajo.
Podjetja
Vsa podjetja bodo upravičena do povračila celotnega nadomestila plače delavcem, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela ter povračila nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ter oprostitve plačila prispevkov za te delavce.
Vračilo pomoči
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bododosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz prvega odstavka tega člena.
Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
Deležna bodo tudi oprostitve plačila obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb.
Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjene na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev.
Tudi za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri slovenskem podjetniškem skladu ali regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev, predvideva predlagana rešitev.
Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni. Navedeni rok v veljavi ostane še eno leto po razglasitvi konca epidemije.
Državna namenja poroštva za posojila najeta pri slovenskih bankah. Država bo jamčila za odplačilo kreditnih obveznosti primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije virusa začasno prepove, v višini 50 oedstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov, ki bi zapadli v tem obdobju.
V primeru vseh ostalih kreditojemalcev pa višina poroštva dosega 25 odstotkov zneska dvanajstih odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog.
Vlada je kmetom namenila podobne ukrepe kot samozaposlenim.
Kmetje
Upravičeni bodod do mesečnega temeljnega dohodka, po istem ključu kot samozaposleni.
Tisti, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, bofo za čas nezmožnosti dela zaradi bolezni covid-19, dobili pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače.
Znižuje se tudi katastrski dohodek, in sicer se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih pa se določi v višini 35 odstotkov pavšalne ocene dohodka na panj.
Zmanjšanje davčne osnova zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se jim dohodek ugotavlja na podlagi pavšalne davčne osnove (katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj).
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni, da vlada v prvem paketu ukrepov ni pozabila na mala in mikro podjetja ter na samozaposlene. "Od kondicije gospodarstva po koncu epidemije je odvisno, kako hitro bomo naša življenja spravili nazaj v neke normalne okvirje," je v sporočilu za javnost poudaril predsednik OZS Branko Meh, ki poziva vse državljane, naj po koncu epidemije pomagajo spodbuditi slovensko gospodarstvo in kupujejo slovenske storitve ter proizvode.
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) menijo, da vladni ukrepi omogočajo preživetje podjetij v najtežjem obdobju epidemije in hkrati ohranitev delovnih mest, razbremenjujejo podjetja in ohranjajo socialno varnost. "Slovenija tako zelo hitro sledi podobnim ukrepom drugih držav, ki sprejemajo podobne ukrepe za čas, ko se je gospodarstvo drastično upočasnilo," so zapisali v sporočilu za javnost.
Gospodarstvo v drugem koraku od vlade pričakuje, da bo reševala tudi likvidnost podjetij. V OZS so med ukrepi, ki bi morali slediti, navedli dogovor z občinami za zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, znižanje komunalnih prispevkov in subvencioniranje najemnin za poslovne prostore. Še naprej pa si želijo, da bi tudi za lizing hiše veljal enak ukrep kot za banke, to je preložitev obveznosti za eno leto.
V SBC menijo, da je za ohranitev vitalnosti podjetij nujno posebno pozornost nameniti panogam, ki bodo na daljši rok najbolj prizadete - turizem s celotno dobaviteljsko verigo, vrsta storitvenih panog, deli logistike, deli proizvodnih panog, tehnična trgovina, projektiranje in gradbeništvo zaradi pričakovanega upada investicij ...
Pričakujejo tudi pripravo operativnih zdravstvenih protokolov za delovanje gospodarstva po ublažitvi epidemije.
"Z zdajšnjim prvim valom ukrepov bodo najbolj prizadeta podjetja priklopljena na respiratorje, drugim pa bomo pomagali z blažjimi zdravili. Zdaj se moramo dodatno pripraviti na izhod iz krize: zagotoviti likvidnostne in operativne zaščitne pogoje, da bodo prebivalci Slovenije po normalizaciji razmer zdravstveno zaščiteni, čim prej in v čim večjem številu lahko spet zasedli svoja delovna mesta. Četudi nevarnost zaradi koronavirus še ne bo povsem minila. To bo pomembna naloga vseh treh deležnikov: države, podjetij in zaposlenih," so še zapisali v SBC.
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) menijo, da vladni ukrepi omogočajo preživetje podjetij v najtežjem obdobju epidemije in hkrati ohranitev delovnih mest, razbremenjujejo podjetja in ohranjajo socialno varnost. "Slovenija tako zelo hitro sledi podobnim ukrepom drugih držav, ki sprejemajo podobne ukrepe za čas, ko se je gospodarstvo drastično upočasnilo," so zapisali v sporočilu za javnost.
Gospodarstvo v drugem koraku od vlade pričakuje, da bo reševala tudi likvidnost podjetij. V OZS so med ukrepi, ki bi morali slediti, navedli dogovor z občinami za zmanjšanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, znižanje komunalnih prispevkov in subvencioniranje najemnin za poslovne prostore. Še naprej pa si želijo, da bi tudi za lizing hiše veljal enak ukrep kot za banke, to je preložitev obveznosti za eno leto.
V SBC menijo, da je za ohranitev vitalnosti podjetij nujno posebno pozornost nameniti panogam, ki bodo na daljši rok najbolj prizadete - turizem s celotno dobaviteljsko verigo, vrsta storitvenih panog, deli logistike, deli proizvodnih panog, tehnična trgovina, projektiranje in gradbeništvo zaradi pričakovanega upada investicij ...
Pričakujejo tudi pripravo operativnih zdravstvenih protokolov za delovanje gospodarstva po ublažitvi epidemije.
"Z zdajšnjim prvim valom ukrepov bodo najbolj prizadeta podjetja priklopljena na respiratorje, drugim pa bomo pomagali z blažjimi zdravili. Zdaj se moramo dodatno pripraviti na izhod iz krize: zagotoviti likvidnostne in operativne zaščitne pogoje, da bodo prebivalci Slovenije po normalizaciji razmer zdravstveno zaščiteni, čim prej in v čim večjem številu lahko spet zasedli svoja delovna mesta. Četudi nevarnost zaradi koronavirus še ne bo povsem minila. To bo pomembna naloga vseh treh deležnikov: države, podjetij in zaposlenih," so še zapisali v SBC.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
