Cel svet stoji, gradbinci pa se držijo rokov

Javno življenje se je v večini držav praktično ustavilo, večina ljudi je doma v karanteni, a gradbeni delavci ne. Ti po večini delajo po 10 ur na dan. Vsak dan. Mnoga gradbišča namreč ostajajo odprta in delo se nemoteno nadaljuje. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so sicer pritrdili delodajalcem in poudarili, da za gradbišča odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji ne velja.

»Odlok ne posega v delovna razmerja, zato lahko delavci nadaljujejo z delom na nedokončanem objektu, pod pogojem, da na gradbišču ni prisotnih drugih ljudi (denimo naročnika),« so zapisali na spletni strani gospodarskega ministrstva in dodali, da mora delodajalec upoštevati navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter ukrepe in odloke za zajezitev in obvladovanje epidemije Covida-19.

Omejitev v gradbeništvu ni

Vladne omejitve se gradbeništva še niso posebej lotile. Gradbena dela na gradbiščih se torej pod določenimi pogoji in skrbi za varnost še naprej lahko izvajajo, vendar le na projektih, kjer naročniki zaradi razlogov na njihovi strani del še niso prepovedali in na projektih, kjer še lahko zadostijo ustrezno zasedbo delavcev in sledijo terminskim dobavam materialov.



Dela naj bi na gradbiščih potekala pod strogimi pogoji, po katerih morajo delavci obvezno uporabljati ustrezno zaščitno opremo (maske, rute, rokavice). Zapuščanje gradbišča med delovnim časom je prepovedano, prav tako druženje na gradbišču, razdalja med delavci pa mora ves čas biti najmanj dva metra. Sestanki na gradbišču potekajo na prostem, ob primerni varnostni razdalji.

Delavcem morajo delodajalci zagotoviti tudi zadostno količino pitne in vroče vode ter milo za izvajanje strogih higienskih ukrepov. A ni povsod tako.

»Na vseh lokacijah, kot tudi na vseh aktivnih gradbiščih, za vse zaposlene nenehno skrbimo z vrsto ukrepov varovanja pred prenosom koronavirusa, tako s prepovedjo zbiranja ljudi v skupinah, prepovedjo sestankov v skupinah, prepovedjo vstopanja skupin v kontejnerje, omejevanjem skupnih prevozov, urejenim ločenim prehranjevanjem, z zagotovljenimi zaščitnimi in čistilnimi sredstvi ter s sredstvi za razkuževanje, na vidnih mestih in preko individualnega obveščanja prejemajo vsi zaposleni ustrezne napotke in navodila, ter z vrsto drugih ukrepov,« pojasnjujejo v podjetju Gic Gradnje, ki je trenutno v fazi izvedbe dveh zelo velikih projektov - izgradnje potniškega terminala Fraport Brnik ter izgradnje garaž v Luki Koper - in še vedno posluje.
Spodnji video, ki ga je posnel in z nami delil Danilo Milovanović, sedemindvajsetletni samozaposleni umetnik, znan po svojih javnih akcijah, ki večkrat na kritično-humoren način obravnavajo kapitalistično-potrošniško urbano realnost, kaže pogled skozi oči delavcev. Slednji prav nič ni humoren in kaže, da razmere za delavce niso tako rožnate kot to trdijo nekateri delodajalci.



 
»Specifika krize, ki se trenutno dogaja je, med drugim, nuja po visoki stopnji samodiscipline tako na ravni posameznika kot tudi družbe v celoti. Ker ukrepi nalagajo previdnost, samoizolacijo in omejitve gibanja je večina ljudi pozornost usmerila k samoobskrbi in spremljanju razvoja globalne situacije. Na tej točki bolj kot kadarkoli na površje prihajajo pereče resnice družbe kot so razsežnosti razrednih razlik in moč individualnih interesov. V trenutnih razmerah je ob fizičnem naloženo tudi psihično breme vsem posameznikom in kolektivom, ki še vedno redno opravljajo svoje delo. Kot družba bi po svojih močeh morali biti solidarni z njimi in se postaviti za tiste, ki jih aktualno stanje spravlja v egzistencialno nevzdržen položaj,« je Milovanović za Svet kapitala komentiral stanje.

Dodal je, da se samozaposleni v kulturi prav tako soočajo z nepredvidljivostjo trenutne situacije ter prihajajočimi posledicami le te in da lahko razmere izboljšamo samo skozi delovanje v skupnem in ne lastnem interesu.

»Samozaposleni v kulturi smo na iniciativo Beti Žerovc, Petje Grafenauer in Urške Comino stopili skupaj in se aktivno odzivamo na trenutne razmere, ki lahko že tako negotov položaj kulturnikov še občutno poslabšajo. Menim, da je država ob izjemnih razmerah dolžna ukrepati v interesu vseh državljanov, še najprej v primerih socialno ogroženih, kajti se v nasprotnem bomo soočali z domino efektom katastrofalnih socialnih posledic«.



Poziv k zaprtju gradbišč

Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije je vse delodajalce v gradbenih dejavnostih in industriji gradbenega materiala pozval, da ustavijo delo na gradbiščih in v proizvodnji gradbenih materialov za čas trajanja epidemije. Poudarjajo, da gradbena dejavnost za delovanje države v času epidemije ni nujna, delavci na gradbiščih pa (večinoma) nimajo ustrezne zaščitne opreme.

»Prihajanje delavcev na gradbišča je oteženo oziroma v skupnem prevozu ni poskrbljeno za ustrezno varno razdaljo in zaščito. Na gradbiščih so pomanjkljivi sanitarni pogoji, ki ne omogočajo ustrezne higiene, kot je priporočena v času epidemije,« sporočajo iz Sindikata gradbenih delavcev, kjer se borijo za zaprtje gradbišč.

Posebej opozarjajo, da delavci migranti, ki jih je v gradbeništvu največ, pogosto nimajo pogojev za bivanje, ki bi omogočali samoizolacijo v primeru, da delavec zboli.

A kljub vsemu naletimo na udarne komentarje delodajalcev: »Če bodo zmogli zdravstveni delavci, bomo še kakšen mesec zmogli tudi mi,« je nedavno zatrdil gradbenik Andrej Jeričevič iz podjetij G konstrukcije in Novogradnje Maribor. Če država ne bo zapirala gradbišč, bi dela lahko bila opravljena v skladu z zastavljenimi roki, je dejal in pripomnil, da je večina operativcev iz Kosova.

»Redki posamezniki se res zelo razburjajo in se znašajo nad občino in podjetji, ki izvajamo dela. To je del kulture in osebnih težav posameznikov, ki nočejo, ne želijo ali ne razumejo širšega javnega interesa,« pa pravi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač.