Znana je cena cepiva proti koronavirusu

Prejšnji teden smo poročali, da je razvoju cepiva proti koronavirusu najbližje podjetje Moderna, ki je skupaj z dvema ameriškima državnima agencijama vstopila v tretjo fazo kliničnih testiranj. V tem tednu so že namignili kakšna bo okvirna cena cepiva imenovanega mRNA-1273.
 

Cena primerna za bogate države

Biotehnološko podjetje Moderna je kot kaže postavila spodnjo mejo cene cepiva, piše Financial Times. Osebje v prodaji in pa potencialni kupci so se dogovorili za ceno med 50 in 60 dolarji za dvojno dozo cepiva.

Cena je določena za bogatejše države, kot so ZDA. Ravno bogatejše države pa so prve na seznamu kupcev cepiva, saj jih podjetje Moderna prioritizira pred manj razvitimi trgi. Viri iz farmacevtskih krogov pravijo, da je cena cepiva zelo visoka in hkrati vzbuja skrbi ter ovira pogajanja za druga podjetja, ki razvijajo cepivo in so že ponudili nižjo ceno.



Analitik pri SVB Leerink Geoffrey Porges je v tem tednu zapisal, da je farmacevtska multinacionalka AstraZeneca že sklenila dogovore z nekaterimi evropskimi državami glede cene cepiva; ta naj bi se gibala med 3 in 4 dolarji.
 

Trga zaenkrat še ni

Glede na to, da nobeno cepivo še ni potrjeno in pripravljeno za uporabo, zaenkrat trg cepiva proti koronavirusu še ni zaživel. Tudi cepivo mRNA-1273 podjetja Moderna, ki je sicer najbližje dejanski realizaciji pa je komaj vstopilo v tretjo fazo kliničnih testiranj.

Med podjetji, ki so najbližje razvoju cepiva so še Johnson & Johnson, AstraZeneca, Pfizer in Merck. Našteta podjetja so zdaj v precepu ali naj za svoje delo zahtevajo dobiček ali pa je v prvi vrsti pomembno predvsem reševanje življenj. Medtem ko se Johnson & Johnson in AstraZeneca zavzemata za čim manjše okoriščenje na podlagi cepiva, pa Moderna, Pfizer, in Merck načrtujejo večji dobiček.

Pri Moderni sicer postavitve cene niso javno komentirali, so se pa negativno odzvali vlagatelji, saj je cena delnice samo v sredo, po objavi padla za 2,1 odstotka.
 

Vodilna farmacevtska podjetja so v precepu ali naj za svoje delo zahtevajo dobiček ali pa je v prvi vrsti pomembno predvsem reševanje življenj. Johnson & Johnson in AstraZeneca zavzemata za čim manjše okoriščenje. FOTO:Brendan McDermid/Reuters

Zadrževanje cepiva

Že več let se slišijo pozivi po enotnosti farmacevtske industrije in pa večji neodvisnosti držav pri zdravilih; slednje še posebej velja za EU. Ta brez uvoza in tujih surovin namreč ni sposobna ustvariti niti zdravila proti glavobolu, v tem smislu pa se opozarja tudi na (pre)veliko odvisnost od tujih trgov.

Marca in aprila, ko je večina držav uvajala stroge karantene, ob tem pa se je povečala še raven strahu med prebivalci, je tudi znotraj EU prihajalo do zadrževanja zdravstvene opreme v močnejših državah članicah. Tukaj je prst bil še posebej uperjen proti Franciji in Nemčiji, ki sta na svojih osrednjih letališčoih lahko zadržali letala.

Napetost stopnjuje tudi skoraj razvito cepivo proti koronavirusu, pri katerem ni jasno do katere mere ga bodo države sploh pripravljene deliti. To še posebej velja za države, ki nimajo usklajenih političnih prepričanj in imajo že zdaj zaostrene odnose.