Po pivo, kolenske ščitnike in Ferrari na finančno upravo
Finančna uprava zbira ponudbe za nakup 4127 litrov piva Kozel, Ottakringer in Schwechater. Kakšno bo zanimanje za nakup več kot osem tisoč pločevink piva, ki so ga zasegli na Fursu, bo jasno prihodnji teden, ko poteče rok za oddajo ponudb. V preteklosti so bile po številu udeležencev na Fursu najzanimivejše dražbe prestižnih ur, telefonov iPhon, avtomobilov Ferrari, Porsche, Audi in BMW ter motornega kolesa Harley Davidson.
»Ni grešni kozel, je pa očitno kozel, vreden greha,« so na Fursu zapisali na twitterju in pripisali, da so zasegli več kot 4000 litrov piva Kozel, ki je bil nezakonito vnesen v Slovenijo. »Ugotovili smo, da je bilo pivo uvoženo in se je prodajalo prek spleta brez plačila predpisanih dajatev.«
Furs, ki je nastal z združitvijo davčne in carinske uprave, najpogosteje zaseže različne ponaredke ter drugo carinsko in trošarinsko blago, med zarubljenimi predmeti pa prevladujejo vozila, osnovna sredstva ter trgovsko blago. Tako na javnih dražbah in z zbiranjem ponudb najpogosteje prodaja osebna vozila – občasno tudi iz višjega cenovnega razreda, motorna kolesa, tovorna in delovna vozila, priklopnike, traktorje, čolne, delovne stroje, energente in alkoholne pijače ter ostale predmeti, kot na primer prenosne telefone.
Zaradi slabih epidemioloških razmer Furs prodajo izvaja tudi z zbiranjem ponudb, pri katerih ne pride do neposrednega stika med potencialnimi kupci ter med kupci in uslužbenci Fursa. Vendarle pa imajo trenutno zgolj tri razpisane prodaje z zbiranjem ponudb, večinoma pa trenutno izdelke prodajajo prek dražb. Te so običajno na prostem, zato jih je možno zagotavljati ob upoštevanju PCT pogojev, pojasnjujejo na Fursu. Trenutno prodajajo poleg piva nekaj starejših avtomobilov, tovornjak, motorno kolo, z največjimi izklicnimi cenami pa se ponašajo lesni delovni stroj (8000 evrov), formatna žaga (7500 evrov) in 600 parov kolenskih ščitnikov (3900 evrov).
Ponaredke uničijo
Vse zasežene predmete pa Furs ne prode. Nekatere, denimo nevarne snovi ali droge ter ponaredke, uničijo. Če carinski organ pri pregledu blaga sumi, da blago krši določeno pravico intelektualne lastnine (denimo blagovno znamko), lahko tako blago zadrži. O zaseženih ponaredkih obvestijo uvoznika in imetnika pravic, denimo nosilca blagovne znamke oziroma modela.
»Nadaljnji postopek je odvisen od prejemnika blaga. Če se ta strinja z uničenjem blaga, ker gre za ponaredke, se to uniči pod carinskim nadzorom, sicer pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene. Blago, za katero se ugotovi, da so z njim kršene pravice intelektualne lastnine, se uniči,« pojasnjujejo na Fursu.
Najpogosteje so ponarejeni izdelki modne industrije in tekstila, čedalje pogosteje pa tudi vsakodnevno potrošniško blago; od baterij, polnilcev, kozmetičnih izdelkov, izdelkov za osebno nego, elektronskih in gospodinjskih pripomočkov, igrač do hrane in pesticidov ter zdravil, še naštevajo.
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.