Pivo – zdaj tudi v šoli

Biti pivovar je ob porastu povpraševanja po butičnih, »craft« pivih tržna niša. Trend ni zaobšel nobene države. Naši južni sosedje s prihajajočim šolskim letom celo uvajajo nove smeri v srednjih šolah, kot sta pivovar in tehnik za razvoj video iger. V hrvaških županijah so namreč preverjali interes dijakov za izobraževanje za poklice, ki jih potrebujejo na trgu dela. Tako so v srednji šoli v Čakovcu kot prvi na Hrvaškem odprli program za pivovarje, v katerega se bo vpisalo sedem dijakov, je poročala STA. Pa niso edini. Pri nas se pivovarstva učijo študenti Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) pri predmetu Tehnologija rastlinskih živil. Za pivovarja se je mogoče učiti tudi prek nacionalne poklicne kvalifikacije, kar izvaja Šolski center Slovenske Konjice–Zreče.


 

Prva šolska mikropivovarna

Marija Kostadinov, predavateljica na višji živilski šoli in vodja Male šole varjenja piva pojasnjuje, da je med študenti veliko zanimanja za pivovarstvo: »Vse več diplomskih nalog je spisanih na temo piva. Dokler ga nismo varili na BIC, smo imeli eno diplomsko nalogo na to temo, o pregledu čeških piv. Zdaj jih je vsako leto nekaj.« Ponašajo se tudi s prvo šolsko mikropivovarno v Sloveniji. Nova mikropivovarna dijakom in študentom BIC Ljubljana, ki se izobražujejo na področju živilstva, poleg opravljanja prakse in raziskovanja za diplomska dela omogoča realno učno okolje na področju mikropivovarstva ter spoznavanje najnovejših trendov »craft« pivovarstva. Tam varijo hišno pivo KULT316, ki nastaja v sklopu izobraževalnega procesa na BIC Ljubljana. Pravijo, da ga gostje lahko poskusijo v kavarni in restavraciji KULT316 ter Čajnici Primuli, ki se nahaja v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

Študentje opravljajo tudi 400-urno prakso, ki jo lahko opravijo v pivovarni. To pomeni, da ob sobotah pomagajo tudi pri tečajih oziroma to prakso opravljajo vse leto, ne v kosu. Na BIC Ljubljana namreč izvajajo tudi tečaj Male šole pivovarstva, v okviru katere udeleženci varijo pivo na napravah Brewiks in Braumeister. »Zanimanje za pivovarstvo je v porastu. Glede na dosedanje izkušnje se na posamezne termine tečajev prijavi 50 odstotkov več tečajnikov, kot je razpisanih mest,« pravi Nina Meh z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Dodaja, da BIC Ljubljana že od leta 2017 izvaja program »Mala šola varjenja piva«, kjer udeležencem predstavijo surovine za izdelavo domačega piva, različne stile in vrste piva ter opremo za »craft« pivovarstvo. V en tečaj ponavadi sprejmejo do osem tečajnikov. Do sedaj je tečaj Male šole pivovarstva končalo 16 tečajnikov in 38 udeležencev usposabljanja »Spoznavam pivo ali gastronomsko-tehnološki pogled na pivo«, ki so ga letos ponudili brezplačno, saj so dobili denar na razpisu pri projektu Munera 3.


 

Kaj mora vedeti pivovar?

»Pivo skuhamo v enem dnevu oziroma v osmih urah,« pojasnjuje Marija Kostadinov. Nadaljnjih deset dni ‘počiva’ v fermentorju in čaka, da kvasovke opravijo svoje delo. »Po tednu do 10 dneh pivo stekleničimo, nadaljnjih 14 dni pa počiva,« opisuje slab mesec trajajoč postopek varjenja piva, preden je nared za konzumacijo.



Na spletu je mogoče najti na tisoče receptov za doma varjeno pivo. Je to dovolj? Najbrž ne. Marija Kostadinov pravi, da tisti, ki varijo doma, naredijo največ napak, ker jim manjka osnovno znanje o živilski higieni: »Živilska higiena je izredno pomembna. Nekaterih konzervansov recimo ne dodajamo, ker lahko povsem drugače delujejo skupaj z alkoholom.« Šele na podlagi takega znanja je smotrno izbirati primerne surovine. Pomembno je vedeti, katero surovino izbrati. Mali pivovarji morajo, če želijo postreči z nečim novim, biti precej kreativni pri varjenju, da dobijo okuse, ki jih drugi ne ponujajo.
 

Ponoreli za kislim pivom

»Craft« pivovarstvo ponuja izredno veliko možnosti: zvariti pivo, ki se razlikuje od industrijskega. Kreativnost pri dodajanju različnih dodatkov – poleg osnovnih surovin – ne pozna meja. Velik trend trenutno so kisla piva ali, kot jih nekateri imenujejo, »dobro pokvarjena« piva, pojasnjuje Marija Kostadinov. Seveda se to ne nanaša na pokvarjenost, ampak se poleg kvasovk uporabljajo še določene vrste bakterij. »Če takšnega piva nisi vajen, je občutek tak, kot da je pokvarjeno. Belgijci so nanje recimo navajeni, do neke mere je to celo modna muha.« Pri nas pa so še vedno v ospredju »močnejše hmeljeni indian pale ale – ipa« z »več hmelja, več arome, več okusa«, pojasnjuje Kostadinova, ki sicer občasno najraje spije »žensko pivo«, ki je praviloma temnejše in v majhni steklenici.