Organizatorji dogodkov na robu preživetja; največjo škodo bo utrpela država

Kot je v javnem prispevku zapisal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, so sejmarji in celoten sektor organizacije dogodkov ukrepe z odpovedmi prireditev vzeli kot prispevek k reševanju globalne zdravstvene krize.

»Upali smo, da bo ta kriza trajala zgolj nekaj mesecev in da bo potem mogoče spet prirejati dogodke. Žal pa je situacija takšna, da stojimo sejmarji in preko 350 podjetij industrije srečanj po osmih mesecih ukrepov, ki so nam onemogočili dejavnosti, pred dilemo, kako naprej.« je navedel.

V Pomurskem sejmu, ki na sejmišču v Gornji Radgoni med drugim organizira veliki mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, letos pričakujejo izpad prihodka v višini 1,87 milijona evrov. V primerjavi z 2019 bo prihodkov manj za 92 odstotkov. Kljub temu so v podjetju obdržali zaposlene in septembra prek spleta izvedli tudi večji del letošnjega sejma Agra.

A finančne posledice za družbo bodo ob izpadu dogodkov v živo, ki s seboj potegnejo še številne druge dejavnosti, večletne, napoveduje Erjavec. »Če ne bomo kmalu deležni posebne pomoči ali možnosti za nadaljnje delo, pa bodo tudi usodne za preživetje,« je pesimističen. Boji se, da bo tako tudi za druge slovenske organizatorje sejmov in dogodkov. »Največjo škodo pa bo na koncu imela država,« je pristavil.

Po Erjavčevih besedah so namreč sejmi v preteklih letih in desetletjih, skupaj s celotnim sektorjem organizacije dogodkov veliko prispevali k promociji Slovenije, slovenskega gospodarstva in h krepitvi prepoznavnosti države v svetu. Sejmi so namreč tudi odraz uspešnosti države, je pristavil.

Preko predstavitev na mednarodnih sejmih v Ljubljani, Celju in v Gornji Radgoni so evropska ter svetovna podjetja in institucije iskale tudi priložnosti na slovenskem trgu in jih na koncu v delu tudi uresničile z investicijami in gospodarskim sodelovanjem.


Sejmi in celoten sektor organizacije dogodkov sta tako po njegovem prepričanju za državo strateškega pomena, pri čemer v celotni zgodovini nista bila deležna nobene posebne pomoči.

»Prvič v zgodovini sejmarstva v Sloveniji stojimo sejmarji in z nami povezan sektor organizacije dogodkov v položaju, ko moramo državo prositi, naj nam pomaga, kot pomaga tudi drugim prizadetim dejavnostim,« ugotavlja Erjavec.

Sejmarji se po njegovih besedah zavedajo, da bo trg po tej epidemiji še bolj neizprosen kot do sedaj, zaradi česar je še toliko bolj pomembno, da preživita sejemska dejavnost in sektor organizacije dogodkov.
 

Začenja se spletni Mos

Danes se začenja Mednarodni obrtno-podjetniški sejem (Mos), ki bo zaradi razmer, povezanih z epidemijo covida-19 letos prvič v zgodovini potekal v spletni obliki. Trajal bo do 22. oktobra. Kot je ocenil izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, je trenutno stanje nekaj najslabšega, kar se je organizatorjem sejmov lahko zgodilo.

Po besedah direktorica prodaje Celjskega sejma Katje Goršek so se v trenutnih razmerah odločili, da razvijejo interaktivni spletni Mos, ki bo ponujal približek pravega sejma.

Na spletnem sejmu bodo tako potekale svetovalnice v živo, pogovori in informacije iz prve roke s pomočjo klepetalnikov. Nudili bodo posebne sejemske ugodnosti, predstavitve aktualnih novosti, hitro primerjavo ponudnikov in vse informacije na enem mestu.

Spletna izvedba je po oceni Gorškove ugodna za razstavljavce, saj jim omogoča precej nižji vložek, tako finančni kot organizacijski, večji doseg, dostop do obstoječih in novih strank ter transparentno in hitro analizo uspešnosti predstavitve.

Otorepec je ocenil, da bo zaradi posledic epidemije covida-19 letošnji upad prihodkov družbe Celjski sejem glede na lani dobrih 80 odstotkov. Od sejmov, ki so njihova glavna dejavnost, so uspeli izpeljati le januarski sejem Agritech.

Tik pred zdajci so morali odpovedati sedem marčnih sejmov, s katerimi so že imeli stroške oglaševanja in postavitve. Odpovedali so tudi tri aprilske sejme ter sejem Eroticland, ki je bil načrtovan za konec novembra. Novembra pa načrtujejo izvedbo sejma Altermed, ki bi moral biti marca.