OMV prodaja bencinske črpalke in zapušča Slovenijo

Koncern OMV, eno največjih avstrijskih podjetij, ki kotirajo na borzi, je 4. februarja sporočilo, da bo prodalo svoje posle v Sloveniji. Vprašali smo zakaj?
Fotografija: Rainer Seele, predsednik uprave OMV. FOTO: Andreas Jakwerth
Odpri galerijo
Rainer Seele, predsednik uprave OMV. FOTO: Andreas Jakwerth

OMV ima trenutno v Sloveniji 120 bencinskih servisov s štirimi različnimi blagovnimi znamkami: OMV, Eurotruck, Avanti in Diskont.
 
V koncernu pravijo, da je glavni razlog za prodajo bencinskih servisov v Sloveniji njihova »omejena vključenost v downstream verigo ustvarjanja dodatne vrednosti,« torej v trženje končnih, rafinerijskih izdelkov. Kaj konkretno to pomeni, smo vprašali vodstvo OMV na Dunaju in dobili odgovor, da »bencinske črpalke v Sloveniji ne dobavljajo izdelkov iz rafinerij OMV«. OMV ima rafinerije v Schwechatu pri Dunaju v Avstriji, v Burghausenu na jugu Nemčije, in rafinerijo Petrobrazi v Romuniji.
 
Na drugo vprašanje; »Koliko denarja bi lahko dobili za 120 bencinskih servisov v Sloveniji?«, po pričakovanjih, odgovora še ni, ker je postopek prodaje pravkar napovedan in se še ni začel, pravijo v upravi koncerna.
 
Rainer Seele, predsednik uprave OMV. FOTO: Peter Rigaud
Rainer Seele, predsednik uprave OMV. FOTO: Peter Rigaud
Prodaja črpalk v Sloveniji ni prvi umik koncerna iz tega poslovnega segmenta. Do pred kratkim je imel OMV približno 2100 bencinskih servisov v več državah srednje in jugovzhodne Evrope. Iz nekaterih se je umaknil: črpalke je prodal v Bosni in Hercegovini leta 2012, na Hrvaškem leta 2013 in v Turčiji leta 2017. Konec leta 2020 je OMV svojo mrežo črpalk prodal tudi v Nemčiji.
 
Britanska maloprodajna poslovna skupina EG Group je od OMV kupila 285 bencinskih črpalk za 485 milijonov evrov. Večina teh je bila v dveh velikih deželah na jugu Nemčije – na Bavarskem in v Baden-Württembergu.
 
To pomeni, da je OMV prodal eno bencinsko črpalko v Nemčiji za povprečno 1,7 milijona evrov. Če bo OMV uspel doseči podobno prodajno ceno za servise v Sloveniji, bo šlo za transakcijo okoli 200 milijonov evrov. OMV bo potem imel še bencinske črpalke v Avstriji, na Slovaškem, Češkem, v Romuniji, Moldaviji, Bolgariji, Srbiji in Italiji.
 

Dobiček je upadel, a denarja za naložbe je dovolj

 
Istega dne, 4. februarja, je OMV objavil rezultate svojega poslovanja v letu 2020. Lanski neto prihodek koncerna znaša skoraj 1,7 milijarde evrov, ampak to je za 52 odstotkov nižje kot leta 2019.
 
Na letni tiskovni konferenci je Rainer Seele, predsednik uprave OMV povedal, da se je lani povpraševanje po naftnih derivatih v svetu zmanjšalo za osem odstotkov v primerjavi z letom prej, »kar v novejši zgodovini še ni bilo zabeleženo«. Hkrati so se cene surove nafte znižale.
 
OMV. FOTO: Peter Hartl
OMV. FOTO: Peter Hartl
V začetku leta 2020 se je cena za sod (približno 159 litrov) nafte Brent znašala 64 ameriških dolarjev. V aprilu, po izbruhu pandemije covid-19, je cena padla na 19 dolarjev za sod. Nato so se članice OPEC dogovorile in uskladile proizvodnjo in dobavo, cena nafte pa je v drugi polovici lanskega leta konstantno rasla. Do januarja letos se je povzpela na dobrih 50 dolarjev; v času nastajanja članka, je cena soda nafte Brent približno 58 dolarjev. V lanskem letu je povprečna cena soda znašala le 42 dolarjev, kar je za dobro tretjino, oziroma 35 odstotkov nižje kot v letu 2019.
 
OMV in druge naftne družbe so očitno soočajo z dvema velikima izzivoma. Akuten izziv je pandemija covid-19 in njen vpliv na trg. Dolgoročen izziv pa je potreba po preusmeritvi sveta v neodvisnost od fosilnih goriv.
 
Predsednik uprave OMV Seele, ki je po izobrazbi doktor kemije, nenehno poudarja, da bo nafta tudi v prihodnosti ostala pomemben vir surovin, vendar ne kot gorivo, temveč za številne materiale in druge kemične izdelke. Zato se je vodstvo OMV v kriznem letu 2020 med drugim odločilo za eno veliko »proticiklično« investicijo.
 


Konec oktobra lani je OMV več kot podvojil lastniški delež v družbi Borealis: za 39 odstotkov Borealisa je bilo plačanih 4,68 milijarde evrov. OMV je zdaj lastnik 75 odstotkov tega kemičnega koncerna s sedežem v Avstriji. Borealis je sicer eden največjih svetovnih proizvajalcev poliefenov (polietilen, polipropilen itd.), osnovnih kemikalij in umetnih gnojil.
 
Polioefini se uporabljajo v številnih industrijskih panogah, za proizvodnjo igrač, v elektronski industriji, za prehrambno in številne druge vrste embalaže, za proizvodnjo obutve in oblačil, za vodovodne in plinske cevi, za filtre HEPA (High-efficiency particulate air), zračne filtre, ki igrajo vlogo v boju proti pandemiji covid-19 in za številne druge namene. Naftne derivate bomo vedno manj kurili, vedno več pa jih bomo imeli ob sebi v inovativnih materialih, poudarja Seele.
 

Več iz rubrike