Odpiranje podatkov za sodelovanje v turizmu 4.0

Skrb za odlično osebno uporabniško izkušnjo udeleženca potovanja je trend, ki dandanes učinkovito povezuje turizem z uporabo podatkovne ekonomije, pravijo pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Fotografija: Tako ponudnikom kot turistom lahko več podatkov samo koristi. Več kot imamo podatkov, boljša je naša izkušnja. (na sliki gorice Jeruzalem Ormož) FOTO: Tadej Regent/Delo
Odpri galerijo
Tako ponudnikom kot turistom lahko več podatkov samo koristi. Več kot imamo podatkov, boljša je naša izkušnja. (na sliki gorice Jeruzalem Ormož) FOTO: Tadej Regent/Delo

Prav podatkovna ekonomija skozi nove tehnologije in obdelave podatkov v realnem času omogoča boljše spoznavanje turistične destinacije, večjo optimizacijo potovanja in stroškov. Hkrati povečuje tudi priložnosti za dodaten zaslužek skozi osebna doživetja obiskovalcev. Razvoj na tem področju je izjemen, hiter, poln novih priložnosti, poudarjajo na GZS.
 

Več kot imamo podatkov, boljša je naša izkušnja


V tem tednu je bil organiziran spletni dogodek na temo uporabe odprtih podatkov v turizmu, ki ga je organizirala IKT-horizontalna mreža pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (GZS), Tehnološki park Ljubljana in Ministrstvo za javno upravo.

V ospredju dogodka je bil državni in strokoven pogled na turizem 4.0, načinih uporabe odprtih podatkov in pa kako je področje trenutno urejeno. Beseda je tekla tudi o tem, kako lahko prav odprti podatki pomagajo pri strateškem načrtovanju turizma v Sloveniji.



Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za javno upravo, dr. Peter Geršak, ki je že v začetku predstavil prizadevanje MJU za širši nabor odprtih podatkov na portalu OPSI. »Na ministrstvu se že dalj časa trudimo, da bi tudi slovenske občine objavljale podatke na nacionalnem portalu odprtih podatkov - OPSI« izpostavlja sekretar Geršak in dodaja: »Odprti podatki na ravni občin so namreč bistvenega pomena za razvoj novih produktov in pomembno prispevajo, ne le k večji transparentnosti delovanja organov javnega sektorja, temveč tudi k reševanju okoljskih in družbenih izzivov in k širšemu razvoju pametnih mest. Hkrati spodbujajo tudi inovativno digitalno gospodarstvo ter nove digitalne storitve in produkte. Prepričan sem, da lahko v sodelovanju z občinami izvedemo določene aktivnosti, preko katerih bi se številni podatki občin objavili na nacionalnem portalu odprtih podatkov - OPSI. S tem ne bi samo zadostili zakonskim obveznostim, ampak dosegli, tudi to, da bodo občani kot uporabniki naših storitev lažje prišli do informacij o delovanju občin. Poleg tega bodo ti podatki na voljo podjetjem in drugim, ki se ukvarjajo z razvojem pametnih aplikacij. Objava podatkov občin na portalu OPSI predstavlja sestavni del aktivnosti države in občin na temo pametnih mest in interneta stvari«.

»Več, kot imamo podatkov, boljša je naša izkušnja,« je prepričana vodja razvoja Slovenske turistične organizacije, Nataša Hočevar. S tem se je strinjal tudi predsednik Komisije Skupnosti občin Slovenije za turizem Peter Misja, ki poudarja, da v tem trenutku najbolj šteje dejstvo, da je lokalna skupnost stopila skupaj pri promociji turizma v občini Podčetrtek, odprti podatki pa lahko to še nadgradijo.
 

Dogodek oblikoval izstočnice za digitalizacijo turizma


V ospredju državnih aktivnosti na področju odprtih podatkov je projekt Mesta in skupnosti kot odskočna deska za digitalno transformacijo, ki ga je predstavil Jurij Dolžan iz MJU. Vse tovrstne teme so dobre iztočnice za uvajanje digitalizacije na področje turizma, poudarjajo pri GZS.

V tem trenutku najbolj šteje dejstvo, da je lokalna skupnost stopila skupaj pri promociji turizma v nekaterih občinah, vsekakor pa odprti podatki lahko to še nadgradijo (na sliki kopalci v reki Kolpi poleti). FOTO: Voranc Vogel/Delo
V tem trenutku najbolj šteje dejstvo, da je lokalna skupnost stopila skupaj pri promociji turizma v nekaterih občinah, vsekakor pa odprti podatki lahko to še nadgradijo (na sliki kopalci v reki Kolpi poleti). FOTO: Voranc Vogel/Delo
Dogodek je postregel z dvema odličnima zgledoma uvajanja inovativnih rešitev v lokalne skupnosti na področju turizma. Tako Kranjska Gora, kot tudi Kočevje sta tehnološki zgodbi začeli graditi istočasno – pred desetimi leti; prvi z že dobro poznano turistično destinacijo, drugi pa popolnoma brez izdelanega produkta. Predstavniki obeh področij se dobro zavedajo, kaj prinese optimizacija oz. kakšne so prednosti uporabe odprtih podatkov. Dejstvo je, da je prostora za izboljšave tako za lokalne skupnosti, kot tudi za ostale deležnike, veliko in da so inovacije vseskozi potrebne.

Jurij Dolžan iz Ministrstva za javno upravo je med drugim izpostavil, da uporaba naprednih digitalnih tehnologij za reševanje razvojnih, gospodarskih in političnih izzivov, s katerimi se soočajo mesta in skupnosti je izbira, ki nima alternative.
 

Stičišče odprtih podatkov Slovenije


Ustanovitelji Stičišča odprtih podatkov Slovenije (OPSI HUB) so Gospodarska zbornica Slovenije, Tehnološki Park Ljubljana in Ministrstvo za javno upravo. Zagotavljajo, da se na podlagi odprtih podatkov veča transparentnost države, uporabljajo pa se tudi za oblikovanje novih rešitev podjetij in razumevanje delovanja populacije.

Na GZS še poudarjajo, da se v okviru Stičišča odprtih podatkov Slovenije izvaja serija dogodkov, kot so konference, seminarji, delavnice, ki želijo približati področje odprtih podatkov zainteresirani javnosti. Cilj tega je, da se vsi deležniki turizma dodatno povežejo in s tem pripomorejo k razvoju inovativnosti na vseh področjih.

Več iz rubrike

Rimac Technology bo razvil in proizvedel baterijske sisteme za Skupino BMW

To sodelovanje predstavlja ključni trenutek v rasti podjetja Rimac Technology.

Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje

Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.

Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji

Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.

Milijoni evrov preplačil pri Fursu, a denarja ne vrnejo samodejno

Na Fursovih računih za 22 milijonov evrov preplačil fizičnih oseb. Če vam denarja niso vrnili sami, vložite zahtevek, da ne ostanete brez njega.