Odpiramo vrata tujine: Maroko, doing business* (2/5)

Bližina Evropi in relativno nizki stroški delovne sile omogočajo Maroku razvoj v smeri odprtega, tržno orientiranega gospodarstva. Maroško gospodarstvo zaznamuje zmerna rast, nizka inflacija in nižanje državnega dolga. Strategija industrijskega razvoja in modernizacija infrastrukture (med drugim tudi novo pristanišče in prosto-trgovinska cona blizu Tangier-ja), izboljšujejo konkurenčnost Maroka.



Maroko ima ugodne možnosti za gospodarski razvoj. Razmeroma rodovitna tla in ugodno podnebje ter možnosti za namakanje omogočajo dober razvoj poljedelstva. Gozdovi predstavljajo 12% ozemlja, 18% ozemlja je obdelanega, 5% ozemlja pa je namakalnega.

Maroško gospodarstvo ima vse značilnosti držav v razvoju, vendar z nekaterimi uspešnimi panogami in razmeroma stabilno gospodarsko rastjo. Po letu 1990 so s pomočjo IMF izpeljali obsežne strukturne spremembe, vključno z liberalizacijo cen in privatizacijo državne lastnine.



Gospodarstvo temelji predvsem na fosfatih (velika nihanja cen na svetovnem trgu), manganu, svincu, bakru in srebru. Zanemariti ne gre niti kmetijske panoge (odvisno od količine padavin) in turizma. Podjetja izdelujejo kemikalije (fosforno kislino), tekstil, gradbene materiale (cement), obutev, predelano hrano, vina in prečiščen petrolej. Poleg tega je tudi rokodelstvo izrednega pomena in ga sama vlada aktivno podpira. Tkana in izvezena oblačila, usnje, leseni deli zgradb ter preproge izdelujejo številni maroški obrtniki. Sam kralj je največji podpornik obrtne industrije, katere izdelki se izvažajo po vsem svetu.



Vse večje socialne razlike stopnjujejo politične napetosti v državi, razmeroma draga delovna sila pa zmanjšuje konkurenčno sposobnost gospodarstva. Proračun je obremenjen z velikimi izdatki za vojsko (zasedba zahodne Sahare), problem je tudi precejšnja brezposelnost in velika zadolženost v tujini. Za Maroko so značilne tudi velike razlike med gospodarsko razvitim obalnim pasom ob Atlantskem oceanu in nerazvito notranjostjo, pa tudi med mesti in podeželjem.



BDP v letu 2011 je ocenjen na 163 milijard USD, od tega predstavlja kmetijstvo 16,6%, industrija 32,3% in storitve 51%.
Največje reke izvirajo v Srednjem Atlasu in so pomembne za pridobivanje električne energije in umetno namakanje (okoli 100 zadrževalnikov – jezov, v katerih zadržujejo zimske viške padavin – 15,8 mrd. m3 vode). 
 

Glavni sektorji

Glavne sektorje gospodarstva predstavljajo kmetijstvo, turizem, fosfati ter tekstil in oblačila.

Kmetijstvo: ječmen, pšenica, citrusi, grozdje, zelenjava, olive, začimbe, živina in vino. Modernizirati želijo kmetijstvo in ga narediti bolj konkurenčnega ob upoštevanju naravnih virov in trajnostnega razvoja

Industrija: eksploatacija in procesiranje fosfatov, proizvodnja prehrane, usnjeni izdelki, tekstil, gradbeništvo, energija in turizem.

Rudarstvo in energetika: Maroko je tretji največji proizvajalec fosforja na svetu, zato gibanje cen fosfatov na svetovnem trgu močno vpliva na maroško gospodarstvo.

Elektrotehnologija: mehatronika, industrijska elektronika, avtomobilska in letalska elektronika. Maroko je v letu 2010 izvozil največ električnih strojev in opreme.

Letalstvo: kompoziti, kovinska industrija, sestavljanje, inženiring in design, razvoj in popravila motorjev in opreme, vzdrževanje, električni sistemi in kabli, modifikacije letal

Avtomobilska industrija: plastika, brizganje, metalurgija, kabli, papir/steklo, tekstil, guma, elektronika

Tekstil in usnje: jeans, športna oblačila, spodnje perilo, hišni tekstil, obutev

Obnovljivi viri energije: solarna energija (projekt proizvodnje solarne energije, ki naj bi Maroko postavil ob bok vodilnim svetovnim proizvajalcem na tem področju)

Turizem: Maroška obrtna industrija, kamor se uvrščajo oblačila, usnje, preproge pa tudi izdelovanje lončene opeke in ostalih lončarskih produktov, je zelo cvetoča in ponudba izdelkov za turiste je zelo široka.
Različni načrti (The Biladi Plan, The Azure Plan, itd.) so do lanskega leta 2020 predvidevali razne investicije v številna turistična središča, v  razvoj domačega turizma ter v modernizacijo obstoječih turističnih destinacij z namenom povečati konkurenčnost maroškega turizma z implementacijo novih trendov, priložnosti in trajnostnega razvoja na področju turizma.

IKT: The Maroc Numeric Plan v letu 2013, je bil eden izmed pomembnih  načrtov, s katerim so informacijsko tehnologijo postavili kot enega od stebrov razvoja maroškega gospodarstva, tudi kot vira večje konkurenčnosti gospodarskega in javnega sektorja. S programom so povečali ponudbo in uporabo IT tehnologij, tako s strani državljanov. Kot tudi podjetij.)

Pristanišče Tangier Med, ki je bilo zgrajeno leta 2007 predstavlja velike maroške ambicije na področju pomorskega transporta in je izjemno pomembno za poslovanje podjetij v Maroku.



Njihovo proaktivnost na tem področju predstavlja tudi širitev pristanišča na Tangiers Med II, ki vključuje tudi prostotrgovinsko industrijsko cono, kjer delujejo izvozno usmerjena proizvodna podjetja in ima 73% večjo kapaciteto kot Tangiers Med I.

Prisotna so že večja svetovna pomorsko – logistična podjetja kot so Maersk, MSC, CMA-CGM, od začetka leta 2016 je na voljo 2.000 ha zemljišč v okviru prosto trgovinske cone.

Poleg tega je Maroko razvil tako imenovane Integrated Industrial Platforms - specializirane poslovne parke, ki so lahko tudi prosto trgovinskega značaja in investitorjem nudijo že »ready-to use« zgradbe v najem ali nakup.



Poleg osnovne infrastrukture omenjeni parki nudijo tudi storitve za podporo poslovanju (vzdrževanje infrastrukture, varnost, telekomunikacije, bančništvo, logistično podporo itd.).

Eno od takih con predstavlja tudi Tangiers Free Zone, obstaja pa še vrsta drugih kot so: Nouasseur Aviation hub (namenjeno letalski industrij in inovacijskim storitvam), itd.

Država je izredno aktivna na področju modernizacije telekomunikacijskih in logističnih povezav (letališč, pristanišč, cest in železniških povezav), velik poudarek dajejo tudi na razvoj obnovljivih virov energije. Ima 58 letališč, ki jih neprestano modernizira, saj dosega kapaciteto 30 milijonov potnikov letno. Omenjena letališča povezujejo glavne maroške in svetovne ekonomske prestolnice. Eno izmed glavnih mednarodnih letališč je v Casablanci.

Na področju telekomunikacij in optične infrastrukture je Maroko z mrežo 7.500 km optičnih kablov, telekomunikacijsko infrastrukturo, ki ustrezajo mednarodnim standardom, vodilni v Afriki.

93% podjetij ima dostop do interneta, 40% jih ima svojo spletno stran, 13 milijonov  prebivalcev uporablja internet.

Na področju energetske infrastrukture razpolaga Maroko s 26 hidroelektrarnami in 5 termoelektrarnami ter s pomembnimi kapacitetami obnovljivih virov energije, še posebej sonca in vetra, ki se raztezajo na 3.500 km obalnega področja.

Kljub gospodarskemu napredku sta v deželi še vedno razmeroma visoka nezaposlenost in revščina. Glavni gospodarski izzivi predstavljajo zlasti boj proti korupciji, zmanjšanje državne porabe, reforma izobraževalnega in sodnega sistema, odprava socialno - ekonomskih nesorazmerij in izgradnja diverzificiranih industrijskih panog z višjo dodano vrednostjo.



Država je med drugim članica naslednjih mednarodnih združenj: EBRD, FAO, IMF, UN, UNCTAD, WIPO in WTO in ima podpisane številne bilateralne sporazume.

Leta 2006 je začel veljati Sporazum o prosti trgovini med Marokom in ZDA in tako predstavlja edino afriško državo, ki ima podpisan tovrsten sporazum z Združenimi državami. Sodelovanje med EU in Marokom poteka v okviru Unije za Sredozemlje, odnosi pa so urejeni na podlagi Evromediteranskega pridružitvenega sporazuma, ki velja od leta 2000.

Pridružitveni sporazum EU – Maroko, je predvideval ukinitev vseh tarif do leta 2012 (prosta trgovina) in je skoraj za vse maroške industrijske izdelke (izjema tekstil) uvajal privilegiran dostop do trga EU, ter uredil kmetijstvo in poreklo blaga.

EU je prvi trgovinski partner Maroka. Blagovna menjava med EU in Marokom je hitro rasla do leta 2009, ko je bil zaznan padec v menjavi. V letu 2010 je bilo zaznati rahlo povečanje tako uvoza kot izvoza, trend se je nadaljeval tudi v letu 2011.
Vir: www.cia.gov

Pregled gospodarskih gibanj

Izvoz: fosfati in fosforna kislina, citrusi, pšenica, ribe in minerali, gnojila, sol, apno, cement, žveplo, ribe in mehkužci, raki, vrtnine, anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin, radioaktivnih elementov ali izotopov, itd.

Glavni izvozni trgi Maroka so Francija, Španija, Italija, Japonska, ZDA, Indija, Libija, Nizozemska, Belgija in Velika Britanija.

Uvoz: industrijske opreme, prehrambenih izdelkov, proizvodnih izdelkov in goriva, železo, jeklo, bombaž, žito, vozila, papir in karton.
Vodilni uvozni trgi so Francija, Španija, Kitajska, ZDA, Saudska Arabija, Italija, Nemčija, Rusija, Alžirija in Brazilija.
Države, ki v Maroko največ investirajo so Francija, Španija, Združeni arabski emirati, Švica in Velika Britanija in sicer največ na področja telekomunikacij, proizvodnje, nepremičnin, turizma in bančništva.
 

Zanimivosti - poslovno sodelovanje med Marokom in Slovenijo

Med Slovenijo in Marokom je v zadnjih letih prišlo do krepitve stikov. Okrepilo se je politično sodelovanje in uspešno sodelovanje Slovenije in Maroka v okviru mednarodnih forumov kot so OZN, Svet OZN za človekove pravice, UNESCO in drugi. Krepi se tudi interes za gospodarsko sodelovanje.

Poleg srečanj na visoki ravni ob multilateralnih dogodkih, političnih konzultacij v Rabatu in Ljubljani aprila 2014 oziroma novembra 2016, velja v zadnjem času izpostaviti obisk predsednika maroškega parlamenta (predstavniška zbornica) Rachid Talbi Alamija med 21.-22. januarjem 2016 v Ljubljani ter obisk slovenskega zunanjega ministra v Kraljevini Maroko, 5. in 6. aprila 2016.

Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Marokom:

• Uredba o ratifikaciji Sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Maroko (Uradni list RS-MP, št. 3-17/1993),
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Kraljevino Maroko v zvezi s civilnim globalnim satelitskim navigacijskim sistemom (GNSS) (MSESKM) (Uradni list RS-MP, št. 8-56/2010),
•  Zakon o ratifikaciji Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kraljevino Maroko na drugi strani (MELSMA) (Uradni list RS-MP, št. 16- 77/2009),
• Odlok o ratifikaciji Sporazuma o odpravi vseh vizumov med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Marokom(Uradni list SFRJ-MP, št. 7-121/1964),
• Uredba o ratifikaciji dolgoročnega trgovinskega sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Kraljevine Maroko (Uradni list SFRJ-MP, št. 14-160/1979),
• Uredba o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado Kraljevine Maroko o sodelovanju na področju turizma (Uradni list SFRJ-MP, št. 3-26/1979).
• http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6466

KORISTNI NASLOVI:  https://www.gov.si/drzave/maroko/predstavnistva/
Vir: gov.si

Blagovna menjava med Slovenijo in Marokom je v letu 2011 znašala 15,2 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2010 bistveno povečala.
Po nekajletnem konstantnem padanju blagovne menjave, v letu 2011 beležimo kar 141,3 % povečanje glede na leto 2010. Pri tem se je izvoz iz Slovenije v Maroko povečal za kar 230% in je znašal 13,7 milijona EUR. Na strani uvoza pa beležimo padec blagovne menjave za 31,5 % v primerjavi z letom 2010, uvoz je znašal 1,4 milijona EUR. Na strani slovenskega izvoza, ki je v letu 2011 znašal slabih 14 milijonov EUR prevladuje izvoz vozil, lesa, papirja in kartona, aluminija ter orodja. Slovenska podjetja uvažamo največ celuloze, oljnih semen in plodov, eteričnih olj, masti in olja ter svinca in svinčenih izdelkov. Vrednost uvoza v letu 2011 je znašala 1,4 milijona EUR.

Slovenski uvoz iz Maroka: Celuloza, papirni ali kartonski odpadki in ostanki, oljna semena in plodovi, razno zrnje, industrijske in zdravilne rastline, slama in krma, eterična olja, parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki,  masti in olja, voski živalskega in rastlinskega izvora, svinec in svinčeni izdelki, oblačila rastlinski materiali za pletarstvo, les in lesni izdelki, lesno oglje, električni stroji in oprema ter njihovi deli, orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin, njihovi deli iz navadnih kovin, mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni in mazalni preparati za loščenje ali čiščenje, voski, sveče, paste in »zobarski voski« ter zobarski preparati na osnovi sadre, preproge in druga talna prekrivala.
Uvoz storitev iz Maroka je leta 2011 znašal 0,8 milijonov evrov in sicer turistične storitve (75 %) ter konstrukcijske in računalniške storitve.
Vir: www.stat.si

Slovenski izvoz v Maroko: Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil ter njihovi deli in pribor, les in lesni izdelki, lesno oglje, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona, aluminij in aluminijasti izdelki, igrače, rekviziti za družabne igre in šport, njihovi deli in pribor, kavčuk in guma ter proizvodi iz njiju, električni stroji in oprema ter njihovi deli,  ostanki in odpadki živilske industrije, pripravljena krma za živali, plastične mase in proizvodi iz njih.
Vir: www.stat.si

Slovenski izvoz v Maroko je leta 2011 znašal 0,8 milijonov evrov (povečanje za 87,5 %) in sicer konstrukcijske storitve (37,5 %), ostale poslovne storitve (37,5 %) ter računalniške storitve. Slovenske investicije v Maroku so v letu 2010 predstavljale 0,4 mio EUR, maroške v Sloveniji pa 0,2 mio EUR. Slovenija z Marokom nima razvitega tesnejšega sodelovanja na področju turizma.

Statistični urad RS ne beleži ločeno obiska iz Maroka, temveč turiste iz te države zajema pod postavko »druge afriške države«, ki so leta 2010 skupno ustvarile le 0,2 % vseh tujih turističnih nočitev pri nas.

Maroška vlada spodbuja razvoj prioritetnih sektorjev in omogoča obilo ugodnosti za tujce, ki so pripravljeni vlagati v njihovo gospodarstvo.

Poseben pomen pripisuje energetiki in okolju v okviru strategije »Green Morocco«, predvsem obnovljivim virom energije in preskrbi s pitno vodo.

Zanimivo pa je, da maroška ponudba privlači večinoma le turiste, slovenski poslovneži pa tam še niso našli svoje priložnosti. Edina izjema po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je podjetje Prevent, ki je prisotno v Maroku, kjer izdeluje avtomobilske sedežne prevleke. Maroko nedvomno postaja država, za katero se veča zanimanje tudi s poslovnega vidika. Ena od slovenskih popotnic, ki je Maroko že večkrat obiskala, vidi poslovno možnost predvsem v uvozu njihovih obrtnih izdelkov.

Posebej izpostavlja lončarske izdelke, ki se ji zdijo res nekaj posebnega, pravi pa tudi, da so njihove preproge in oblačila, ki so vsa narejena z veliko mero natančnosti in potrpežljivosti, čudovit splet vzorcev in barv. Preproge lahko imajo preproste vzorce, zelo zapletenih pa običajno nikoli, večinoma pa so še vse barvane z naravnimi barvili. Poudari pa, da je pri poslovanju z maroškimi poslovneži za uspeh potrebno dobro poznavanje islamske kulture.

Kraljevina Maroko je oaza stabilnosti in miru in resnično lahko predstavlja izziv marsikateremu slovenskemu podjetniku. Poslovne priložnosti se kažejo zlasti v povečanem izvozu in uvozu, pa tudi v možnostih vzpostavitve »joint venture« med slovenskimi in maroškimi podjetji in v skupnem vstopu na tretje trge. Maroko ima namreč izredno močno razvito industrijo procesiranja fosfatov, proizvodnjo hrane, tekstila, usnjenih izdelkov.

Pomembna prioriteta maroške vlade je modernizacija pristanišč, letališč, cestnih in železniških povezav, torej infrastrukture, kjer so priložnosti za slovenska gradbena podjetja in podjetja, ki delujejo na področju informacijske tehnologije.

Velik potencial se skriva tudi v turizmu, tako pri obnovi obstoječih turističnih kompleksov, kot izgradnji novih hotelov, marin, počitniških rezortov. Priložnosti so tudi na področju avtomobilske industrije in aeronavtike, varnosti in še kje.

Maroko predstavlja državo, ki odpira vrata v Severno Afriko ter odskočno desko v preostale dele Afrike.

Vsako podjetje, ki pride z dobrim, zanimivim izdelkom, je dobrodošlo. Povprečna plača v Maroku je sicer 200 evrov neto, večina prebivalstva govori francosko in angleško, tako da sporazumevanje ni težavno, Maročani pa veljajo za zelo dobre delavce.

Za poslovna  pogajanja si je potrebno vzeti čas, saj nenazadnje zaradi birokratske narave maroških podjetij in nivojev odločanja, sprejemanje odločitev na maroški strani traja nekoliko dlje časa. Pomembno pa je, da se o poslih pogovarjate s pravimi ljudmi, najbolje z vodilnim v podjetju.