Odkrivamo talente: Jon Kanjir
Jon Kanjir je mlad fant, dijak zadnjega letnika predšolske vzgoje, ki ima izreden čut do soljudi. Še posebej empatičen je do otrok za katere zelo rad ustvarja. Letos je izšla že njegova druga slikanica Luka premaga žalost, s katero želi otrokom pomagati pri soočenju s pomembnimi življenjskimi situacijami.
Nova slikanica je pomenila začetek Jonovega projekta Luka bere, ki ga spretno razvija v okviru podjetniškega dijaškega krožka Start Up. Nedavno je k sodelovanju povabil še vrstnico Ano, ki je v sklopu projekta napisala knjigo Luka govori resnico.
Obe slikanici sta namenjeni otrokom za lažje razumevanje sveta okrog njih. Zgodbi jim razlagata zakaj so določene vrednote še posebej pomembne, kako premagati stisko in kako se soočiti z najpomembnejšimi čustvi.
Za Svet kapitala nam je Jon povedal zakaj se je odločil napisati knjigo za otroke, kakšni nepričakovani izzivi so spremljali zgodbo na poti do izdaje in kdaj se je prvič začel zanimati za podjetništvo. Zaupal nam je tudi kdo mu širi obzorja in mu vedno stoji ob strani ter kakšne načrte ima za prihodnost.
Kdaj se vam je prvič porodila ideja, da bi napisali knjigo?
Med epidemijo sem ob delu z otroki opazil veliko nerazumevanja in strahu glede nastale situacije. Ker smo se s takšnimi pomisleki srečevali tudi mnogi mladostniki in odrasli, si lahko le predstavljamo kako so otroci, ki so tako zelo radovedna bitja, dojemali to nenavadno situacijo.
Razmišljal sem na kakšen način bi otrokom to najlažje predstavil, hkrati pa sem želel pomagati vsem staršem in vzgojiteljem pri razlagi. Najprimernejši način se mi je zdel skozi slikanico. Ker si želim pomagati predvsem najmlajšim, torej predšolskim otrokom in učencem prve triade osnovne šole, so ilustracije v slikanici pomembno dopolnilo zgodbe.
Kako je potekala pot od zgodbe do knjige?
Z nasmehom na obrazu sedaj lahko rečem, da veliko zahtevnejše, kot sem si to sprva predstavljal. To sem si predstavljal nekako takole: zgodba, ilustracije, tisk. Teh korakov je seveda precej več. Rečem jim skriti koraki, saj jih bralec sploh ne opazi.
Za vsako knjigo je najprej potreben namen, ki ga z njo želimo doseči. Sledi razmislek, na kakšen način to najlažje dosežemo, nato sledi pisanje zgodbe, ponovno branje, popravljanje vsebine itd.
Ko je zgodba zaključena sledi lektura ter ilustracije. Pomembna koraka sta oblikovanje ter priprava na tisk. Treba je pridobiti še nekaj podatkov za izdajo, nato pa težko pričakovani tisk.
Aktivno se ukvarjate tudi s podjetništvom. Kaj počnete in kdo vas je za to navdušil?
Že kmalu po vstopu v osnovno šolo sem izkazal zanimanje za prodajo. Ustvarjal sem razne obeske, vzgajal sadike in vse to skupaj z limonado prodajal na domačem dvorišču. Sedaj sem vodja projekta Luka bere, ki ga vztrajno razvijam in širim. Motivira me želja po lepšem in prijaznejšem svetu, ki temelji na ljubezni, spoštovanju in medsebojni pomoči.
Obe slikanici sta izdani v okviru projekta Luka bere. Kaj je namen projekta in kakšen razvoj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Ta projekt je moj prvi resnejši korak na poti podjetništva. Kot vodja si želim, da projekt vedno uresničuje svojo vizijo, ki je pomoč otrokom pri razumevanju vsakdanjih situacij, nenazadnje pa pomoč staršem pri vzgoji otrok. V delovanje projekta se trudim vključevati mlade in jim ponuditi priložnost za uspeh, ki je nekoliko drugačen od povprečja.
Letos sem k sodelovanju povabil vrstnico Ano Košir, ki je napisala zgodbo Luka govori resnico. Pomembna nota projekta je lokalno okolje. Slikanice so natisnjene v Sloveniji, kar jim daje še toliko bolj poseben pomen.
Projekt bom nadaljeval in ga razvijal. Načrtujem izdajo še več slikanic z aktualnimi življenjskimi temami. Upam in verjamem, da lahko skupaj dodamo svoj košček v mozaik lepšega sveta.
Poleg podjetništva in pisanja imate še en talent - kuhanje. Na katerem področju si v prihodnosti najbolj želite uspeti?
Na življenje gledam z odprtimi očmi in ga zajemam s polno žlico. Zares se trudim iskati nove priložnosti in jih izkoristiti. Le na tak način lahko najdem dejavnosti, ki me izpolnjujejo in razveseljujejo. Prav zato težko poudarim eno področje.
Preizkusil sem že veliko stvari na različnih področjih. Vesel sem za vsako, ki mi je bila všeč, me razveselila in mi polepšala trenutke, izredno pa sem hvaležen za vse, ki se niso izkazale za meni ljube, saj sem pravi čas odkril dejavnosti s katerimi se ne želim ukvarjati.
Na takšen način lahko uživam v življenju, to radost skušam deliti z ostalimi in tako sočloveku polepšati dan. Je lahko še kaj lepšega kot to?
Katero še živečo osebo ali osebe najbolj občudujete?
Gregor Deleja. Ravnatelja naše šole, Človeka z veliko začetnico. Občudujem njegovo držo, energijo, voljo, težnjo pomagati drugim, ob vsem tem pa premore izjemno srčnost. Ne zgolj besede ampak njegova dejanja so tista, ki me navdihujejo, mi širijo obzorja in me nagovarjajo.
Ko pride do problema in res ne vem kako naj ga rešim ali koga naj prosim za pomoč, se obrnem nanj. On mi kljub vsem delu z vedrino pomaga in me spodbudi.
Več iz rubrike
Joc Pečečnik prijatelju Franciju Pliberšku v spomin
Gradnja skupnosti je bila Francijevo poslanstvo. Verjel je v sodelovanje, izmenjavo idej, znanost in napredek.
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
