Novi ukrepi: SP-jem minimalni dohodek in kritje vseh prispevkov

Vlada se je dogovorila o več ukrepih, katerih namen je blažiti posledice epidemije tako za državljane kot podjetja. Ocenjeni so na okoli dve milijardi evrov, premier Janez Janša pa je med najpomembnejšimi izpostavil sofinanciranje plač za delavce na čakanju. Napovedal je tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi, predvsem upokojencev. Na vladni strani so objavili smernice, ki bodo sledile pri pripravi zakona, ki ga bo v petek obravnavala vlada in do takrat uskladila.

Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije novega koronavirusa namesto delodajalcev vse prispevke vseh zaposlenih na čakanju prevzela država, vse pravice zavarovancev pa se ohranijo, je napovedal Janša. V smernicah je navedeno še, da država dodatno financira 20 odstotkov neto nadomestila za delavce na čakanju. Upravičenost sofinanciranja se bo ugotavljala na podlagi izkazov poslovnega leta.



Status za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstvo otrok, nezmožnost prihoda na delo) se izenači s statusom delavcev na čakanju.

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje pa bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša, je dodal.

Zaposlenim v kritičnih dejavnostih je za čas epidemije obljubil izplačilo dodatkov za nevarno delo oz. za dodatne obremenitve. Ti se bodo lahko gibali od 10 do 200 odstotkov osnovne plače. Delodajalce v zasebnem sektorju je pozval, naj uvedejo podoben sistem nagrajevanja ljudi, ki delajo v sedanjih razmerah, država pa bo te izdatke v največji možni meri vračala, ko bodo znani podatki o njihovi višini.

SP-jem 70 odstotkov minimalne plače

Samozaposleni, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. Hkrati bo v tem času prispevke zanje tako v pokojninsko kot zdravstveno blagajno nakazovala država, njihove pravice pa se bodo ohranile. Do izredne pomoči bodo upravičeni vsi samozaposleni, ki s posebno izjavo razglasijo prizadetost zaradi krize, je povedal Janša.

Vlada je na nočni seji določila tudi ukrepe za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju. Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje avtomatično upravičeni do nadomestila za brezposelnost.

Upokojencem od 130 do 300 evrov dodatka

Za upokojence z najnižjimi pokojninami je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka zaradi posledic koronavirusa. "Zavedamo se, da so to najbolj ranljiva skupina državljanov, da so mnogi v tem času sami, da so skromne dohodke porabili za nakupe nujnih zalog prehranskih in drugih življenjskih artiklov," je pojasnil premier.

Ukrep bo veljal za upokojence z najnižjimi pokojninami v višini do 700 evrov. Dodatek v višini od 130 do 300 evrov bo izplačan 15. aprila.

Znanstveno-raziskovalnim institucijam bodo tudi prek sredstev Evropskega socialnega sklada skušali pomagati pri projektih razvoja cepiva proti koronavirusu, zdravil za lajšanje posledic bolezni in zaščitne opreme.

Vse sejnine in denarna nadomestila nadzornikom družb v neposredni ali posredni državni lasti se bodo za čas krize zmanjšali za 30 odstotkov, prav tako se bodo za 30 odstotkov za ta čas zmanjšale vse funkcionarske plače na državni ravni. Izjema pri tem je po odločitvi ustavnega sodišča sodna veja oblasti, je pa to premier pozval, naj se takšnemu deležu plač odpove sama. To znižanje seveda ne bi veljalo za tiste, ki v teh razmerah delajo, ti bi morali biti deležni dodatnega nagrajevanja, je dodal.

Tistim, ki delajo, bo država krila prispevke

Za ohranitev delovanja podjetij je med drugim predvideno, da bo država za delavce v zaseben sektorju, ki trenutno delajo, za čas krize krila prispevke za pokojninsko zavarovanje, in sicer tako prispevke delavca kot delodajalca.

Premier je napovedal t.i. finančni top - garancijsko shemo in odkup terjatev podjetij. Kot je pojasnil ekonomist Matej Lahovnik, ki vodi strokovno skupino za pripravo ukrepov, to pomeni, da bo lahko podjetje terjatve, za katere obstaja možnost, da ne bodo poplačane, prodalo državni instituciji. Katera bo to, še niso opredelili.

"Z ukrepi se zelo mudi, ker se bo plačilna disciplina slabšala, s tem pa lahko pride do verižne nelikvidnosti v gospodarstvu, kot je bil primer med zadnjo krizo," je dejal Lahovnik. Napovedal je, da bo v naslednjih tednih najverjetneje pripravljen nov paket, v katerem bo poudarek na zagotavljanju likvidnosti podjetjem.

Že v tem megazakonu pa je predvidena tudi zamrznitev plačil akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Poleg tega se bo rok za plačila iz javnih sredstev zasebnim dobaviteljem iz skrajšal na osem dni.
Ukrepi iz zakona so po Lahovnikovih besedah vredni okoli dve milijardi evrov.

"Gre za verjetno največji gospodarski intervencionizem v zgodovini slovenske države," je dejal Lahovnik in dodal, da podobno ukrepajo tudi druge države. "Vodilo nas je načelo, da morajo biti ukrepi hitri in enostavni. Vprašanje ciljanosti je bilo v zraku, ampak dejstvo je, da lahko ciljamo, koliko je sedaj mogoče in smiselno," je povedal.

Premier Janša je dejal, da bo država zagotovila toliko sredstev, kot bo treba. "Temeljni namen je, da zamrznemo obstoječe stanje v Sloveniji na način, da ohranimo ljudi, delovna mesta, potenciale v gospodarstvu, znanosti in raziskovanju, kulturi in družbi nasploh, da bodo lahko kolikor toliko normalno funkcionirali potem, ko bo nevarnost epidemije uspešno premagana," je dejal premier.

Vlada je že začela pripravo smernic za drugi podoben megazakon, v katerega bodo skušali vključiti še druga priporočila in predloge, ki so jih prejeli od številnih posameznikov, združenj, sindikatov in drugih in jih je treba še proučiti, je povedal premier.

Ukrepi poželi navdušenje na vseh straneh

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zadovoljni z ukrepi za pomoč malemu gospodarstvu, ki jih je danes predstavila vlada. Veseli nas, da so vendarle upoštevali tudi naše predloge za samostojne podjetnike in samozaposlene. ”Od kondicije gospodarstva je odvisno, kako hitro si bomo opomogli po koncu epidemije. Tudi vlada je s predstavljenimi ukrepi danes pokazala, da se zaveda tega dejstva in v ukrepih upoštevala tudi predloge naše zbornice,” je ukrepe vlade komentiral predsednik OZS Branko Meh.

"Vlada je v t.i. mega paketu upoštevala naš predlog, da se v celoti odpišejo prispevki samozaposlenim. V minulih tednih smo namreč večkrat opozorili, da zgolj odlog prispevkov ni ustrezna rešitev. Prav tako smo na vlado apelirali, da se omogoči nadomestilo za tiste samozaposlene, ki so v času epidemije prizadeti. Samozaposleni bodo zdaj upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov minimalne plače. Tudi postopki za samozaposlene, ki bodo morali podati elektronsko izjavo, da so prizadeti zaradi epidemije, se nam zdijo ustrezni, saj ni zapletenih birokratskih postopkov," so še zapisali.

Odzvali so se tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo in za STA ocenili, da so ukrepi pravilni. Opozorili pa so, da morajo še preučiti, ali bo vlada ustrezno pomagala vsem prekarnim delavcem. Med drugim jih skrbi za študente.

Ukrepe pa so pohvalile tudi vse opozicijske stranke, Sab, LMŠ in tudi Levica.

Smernice za pripravo zakona so pozdravili tudi v Slovenskem klubu podjetnikov. "Pozdravljamo danes napovedane ukrepe, ki jih je pripravila tako imenovana Lahovnikova skupina in ki so v močnem sozvočju z našimi predlogi."

"SBC – Klub slovenskih podjetnikov je v zadnjih desetih dneh poskušal maksimalno strokovno podpreti izbor ukrepov, ki so bili danes predstavljeni s strani Vlade RS in Lahovnikove skupine. V četrtek smo vladi poslali pregled ukrepov v članicah EU, mnenja nekaterih makroekonomistov in predloge ukrepov našega kluba. Isto gradivo smo konec tedna posredovali tudi Lahovnikovi skupini. Veseli smo, da so bili k sodelovanju v tej skupini povabljeni tudi trije člani SBC," so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da je v prihodnosti potrebna priprava likvidnostnih ukrepov za gospodarstvo in operativnih pravil za oživljanje in delovanje gospodarstva po ublažitvi epidemi.