Sprememba: Vlada bo financirala celotno nadomestilo za delavce na čakanju

Za delavce na čakanju bo država krila vse stroške.

Samozaposleni bodo vsi prejeli enak znesek, med tem ko bodo zaposleni ohranili 80 odstotkov svojih dosedanjih prihodkov.

Kljub temu, da je na vladni strani včeraj popoldan pristal dokument smernic za pripravo interventnega zakona o omilitvi posledic korona virusa, kjer je bilo zapisano, da bo država financirala prispevke in 20 odstotkov nadomestila delavcem na čakanju, pa je vlada po naših informacijah zdaj financiranje delavcem na čakanju povečala. Po novem in po naših podatkih zadnjem dokumentu, ki smo ga pridobili v uredništvu, bo država dodatno sofinancirala 80 odstotkov neto plače zaposlenim ter vse prispevke.

Delavec na čakanju tako prejme 80 odstotkov svoje neto plače, ta gre skupaj s prispevki v breme države. To je na novinarski konferenci kasneje potrdil tudi minister za delo Janez Ciglar Kralj.



Iz naslova financiranja plač delavcem na čakanju izhaja sedaj nezadovoljstvo kulturnikov in samozaposlenih, ki jim bo država namenila neke vrste univerzalni temeljni dohodek v višini 70 odstotkov minimalne plače in jim, tako kot zaposlenim, plačala vse prispevke. Nezadovoljstvo izhaja iz dejstva, da so samozaposleni med seboj izenačeni, med tem ko bodo prihodki zaposlenih financirani progresivno.

Dr. Marko Jaklič, član skupine ekonomistov, ki je vladi pod vodstvom Mateja Lahovnika pomagala pri oblikovanju ukrepov je za Svet kapitala pojasnil, da je po njegovem osebnem mnenju to res povzroča neenakost.

image
Marsikatere trgovine, gostilne in kozmetični saloni so zaprli vrata in ostali brez prihodkov in z visokimi stroški.


»Tistim, ki so zaposleni in bodo na čakanju, se življenje in status zaradi 20 odstotnega znižanja plače, ne bo spremenilo. Pri espejevcih pa temu ni tako. 70 odstotkov minimalne plače je nekaj čez 400 evrov in je to manj kot nadomestilo za brezposelnost.  Ob tem je potrebno vedeti, da imajo mnogi visoke fiksne stroške; najemnine, zavarovanja, stroške položnic v poslovnem prostoru. Ti posamezniki bodo težko preživeli, če nimajo rezerve. Pri pripravi ostalih predlogih smo izhajali iz dejstva, da velikih rezerv ni, zato jih to, kot opozarjajo, postavlja v neenak položaj. Če je nadomestilo za brezposelnega minimalni standard revščine, so samozaposleni postavljeni pod to mejo, vsekakor pa tudi niso obravnavani enakopravno v odnosu do delavcev na čakanju« pojasnjuje dr. Jaklič.

Ob tem pa opozarja še na eno pomembno stvar. Namreč s financiranjem 70 odstotkov minimalne plače bodo samozaposleni težko ohranili poslovno dejavnost.  »Moj predlog je sicer bil, da bi samozaposleni dobili dohodek, ki bi izhajal iz višine prispevkov, ki so jih plačevali do sedaj. Torej, da bi tudi oni dobivali ne vsi enako ampak odvisno od preteklih prihodkov.«

Z dr. Markom Jakličem smo na spletni strani objavili daljši intervju o tem, kako so pripravljali ukrepe, ali bodo ti zadostovali, do kdaj bodo trajali pa tudi, kako se bo po koncu krize preoblikoval svet in kako se bo morala spremeniti tudi naša individualistična kultura.

 




Več iz rubrike