»Lažno« zlato vsebuje novo odkrito vrsto pravega zlata

Pirit je zlatu podoben mineral, ki je svoj vzdevek dobil med kalifornijsko zlato mrzlico (leta 1848 do 1855). Takrat so novice o zlatu v Kalifornijo privabile več kot 300.000 iskalcev zlata, mnogi med njimi so bili neizkušeni. Slednji so pogosto poročali o najdbah zlata, za katere se je izkazalo, da gre v resnici za pirit. Od tu izvira vzdevek »norčevo oziroma bedakovo zlato« (ang. fool's gold) in pregovor: »Ni vse zlato, kar se sveti.«

»Nevidno zlato« v mineralu, ki ni zlato

 
Dr. Denis Fougerouse je s skupino raziskovalcev in geologov iz Avstralije prišel do novega odkritja, in sicer so odkrili tretji način, kako nastajajo delci zlata v piritu.
 
Zlatu, ki se skriva v piritu, pravijo »nevidno zlato«, saj ga ni mogoče opaziti z navadnim mikroskopom, je na spletni strani TheConversation zapisal Fougerouse. V letu 1980 so raziskovalci odkrili, da lahko zlato v piritu najdemo v različnih oblikah in sicer kot delce zlata ali kot zlitino zlata in pirita.  

Fougerouse in kolegi pa so odkrili nov način, kako prepoznati zlato v piritu. Ko se pirit oblikuje pod ekstremnimi temperaturami in pritiski, lahko razvije majhne nepravilnosti v svoji kristalni strukturi. Te nepravilnosti pa so lahko »okrašene« z atomi zlata.

Kaj so to nepravilnosti v kristalni strukturi?

 
Atomi v piritu so razporejeni v periodično kristalno mrežo. To pomeni, da so lege atomov poznane in predvidljive. Če pa se pirit oblikuje v kamnini, lahko periodična kristalna mreža razvije nepravilnosti. Kot večina mineralov je tudi pirit na zemeljskem površju v trdem stanju. V globini Zemlje, kjer nastaja tudi zlato, pa je v malce bolj elastičnem stanju, navaja Fougerouse.
 
V globini Zemlje so torej kristalne mreže pod velikim pritiskom in temperaturo, zato se vezi med sosednjimi atomi pretrgajo in preoblikujejo. To ustvari milijarde nepravilnosti, ki jih imenujemo »dislokacije«, vsaka je približno 100.000-krat manjša od širine človeškega lasu in približno 100-krat manjša kot virusni delec.
 
Sestavo teh nepravilnosti je zaradi njihove velikosti izjemno težko preučevati, za to potrebujemo poseben instrument, ki mu pravimo atomska sonda, piše Fougerouse. Atomska sonda lahko analizira material v izjemno visoki ločljivosti, z njeno pomočjo pa lahko izrišemo tudi 3D karto, ki nam pokaže točno lokacijo teh dislokacij, kar do sedaj ni bilo mogoče storiti. »Naša raziskava razkrije, da so lahko dislokacije 'okrašene' z atomi zlata,« še navaja.
 

Potencialna zlata jama

 
Morda se sprašujete, zakaj bi bilo komurkoli mar za nekaj tako zelo majhnega? »Torej, raziskava nam poda zanimiv vpogled v tvorjenje mineralnih usedlin, poleg tega pa nudi potencialno prednost industriji rudarjenja zlata, saj omogoča možnost točnega določanja lokacij zlatih delcev,« piše dr. Fougerouse.
 
Naše odkritje lahko industriji pomaga, da začnejo zlato iz pirita pridobivati bolj učinkovito in okolju prijazno, trenutno se sicer v tem procesu porabi ogromne količine energije. Podatki o dislokacijah bi potencialno lahko nudili možnost delnega precejanja mineralov ali izboljšali proces »bio-precejanja«, kjer z uporabo bakterij razgradijo nepotrebne minerale.
 
Možnosti in ideje sicer še niso preizkušene, a veliko obetajo, zapiše Fougerouse in za konec doda: »Če pomaga tlakovati pot za okolju prijaznejše metode rudarjenja zlata, morda »norčevo zlato« le ni tako noro.«