Nikoli v zgodovini ni bilo tako nepredvidljivega scenarija tveganja

Črn scenarij, tj, da se bo zgodil drugi val in z njim še hujša ružbeno-gospodarska kriza, se je uresničil. Zato ne čudi, da gospodarska srenja in z njo tudi politika sleherno uro namenja tehtnim razmislekom »kako naprej«. O tem so včeraj govorili tudi na dveh dogodkih v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), na katerih so izpostavili nujne ukrepe in usmeritve. A preden zapišemo, kaj se je na Vrhu gospodarstva dogajalo, povzemamo nekaj misli izrečenih sredi poletja. Zakaj? Ker bi jih morala politika resno postaviti pod drobnogled in jim prisluhniti.

Torej, sredi poletja so za Svet kapitala prognozo pandemičnega dogajala strnili med drugim Dušan Olaj, direktor Duola, Hubert Kosler,  direktor Yaskawe in predsednik uprave Celjskih mesnin in predsednik konzorcija slovenskih dobaviteljev Mercatorja, Izidor Krivec.

Dušan Olaj

Dušan Olaj: »Nova realnost investicijskih poslov, kamor spada prodaja naših napihljivih hal, je nepredvidljivost. Tako sklepanja novih poslov kot izvedbe sklenjenih. Covid-19 je bodoče investitorje naredil bistveno bolj previdne. Pomemben segment naših kupcev so vlagatelji v športno infrastrukturo, ki ima po novem nalepko epidemiološko tvegane dejavnosti. Zaradi tega bodo v prihodnje težje pridobili bančne kredite ali investicijska sredstva. V prihodnosti zato ne bo dovolj zgolj prodajati, ampak bo treba poskrbeti tudi za financiranje naših kupcev. Zdi se, da bo, ko mine epidemija, spet vse po starem, a ne bo nikoli več. Socialna distanca bo na novo ovrednotila poslovne načrte tako kupcev kot prodajalcev v marsikaterem sektorju. 1,5 metra je številka, ki bo pomembno krojila bodoče bilance podjetij. Če je bilo o prodaji investicijskih dobrin prek spleta do covida-19 neumno razmišljati, je danes to realna možnost: prodajnih modelov s prodajnimi videokonferencami, hišni sejmi preko videokonferenc, novi momenti organizacije zastopniške mreže, zmanjševanje potrebnih pisarniških poslovnih prostorov za delovanje podjetja.«

Hubert Kosler

Hubert Kosler: »V naši investicijski branži, kjer smo precej vezani na avtomobilsko industrijo in poddobaviteljsko industrijo (TIR1 in TIR2), se namreč že dogaja, da se nekatera naročila časovno zamikajo. Zato si želimo, da bi vse vlade sprejele stimulativne ukrepe in tako pospešile prodajo oz. nakup novih avtomobilov. Podatki kažejo, da je prodaja avtomobilov upadla za 70 do 80 odstotkov.«

Izidor Krivec - predsednik uprave Celjskih mesnin FOTO: Blaž Samec

Izidor Krivec: »Če se bo nadaljevala, ne izključujemo odpuščanj, vendar z mehkimi metodami – upokojitve, veliko je bilo delavcev na začasnem delu. Veliko delavcev smo imeli tudi iz tujine, zdaj bomo ta delež zmanjšali. Kriza, ki bo sledila pandemiji, predvsem v avtomobilski industriji, bo najbrž trajala nekaj let, kar vpliva tudi na mesno industrijo. Mi recimo prodajamo tudi kože za avtomobilsko industrijo in cene kož so padle na skoraj nič. Ampak to se je zgodilo še pred koronavirusom. Kriza bi se v tem segmentu zgodila v vsakem primeru, le ne bi bila tako globoka.«
 

Poletje se je prevesilo v jesen. Jesen v zimo. In kaj zdaj?

Kakšna je nova realnost v gospodarstvu in kakšna vizija za reševanje krize? O tem so spregovorili na dveh ločenih dogodkih v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).  Ohranjamo razvojne potenciale slovenskega gospodarstva, je bilo slišati od predstavnikov gospodarstva. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je ocenila, da je epidemija malemu gospodarstvu letos odnesla okoli 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. Sicer pa je bilo lansko leto  2019 za celotno gospodarstvo najuspešnejše v zgodovini, zdaj pa se mnogi podjetniki sprašujejo, kako preživeti, je strnila Šmučeva. Protikoronski ukrepi države poskušajo posledice omiliti, ne morejo pa jih izničiti, je dodala. Velik del gospodarstva je namreč v jesenskih mesecih zaprt že drugič, nekatere dejavnosti ne delujejo že mesece.

Zato so v GZS predlagali nabor sistemskih ukrepov:
- enoletno zamrznitev dviga minimalne plače
- dvig povračil za kritje fiksnih stroškov
- poenostavitev poroštvene sheme, zlasti za mala podjetja
- šestmesečno podaljšanje vseh ukrepov, ki se iztečejo konec leta, tudi subvencioniranja čakanja na delo


Po besedah predsednika upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice Braneta Lotriča se je treba zavedati, da so mala podjetja ranljivejša in z manjšimi možnostmi preživetja ob omejitvah ali celo zapiranju gospodarstva. Številna so tako po njegovih besedah v tem času na robu zloma.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je zatrdil, da je pomen malega gospodarstva za Slovenijo tako velik, da se zdi»skoraj krivično govoriti o malem gospodarstvu«. V resnici je to veliko gospodarstvo, kar se je še posebej izkazalo v zdravstveni in gospodarski krizi, je ugotavljal. Spomnil je, da v skupino malih in srednjih podjetij sodi 99,8 odstotka vseh podjetij v državi in da gre za hrbtenico slovenskega gospodarstva. Pandemija na tem segmentu pušča posledice, vlada pa se po njegovih besedah s protikoronskimi ukrepi trudi, da bi bile čim manjše.

V popoldanskem virtualnem vrhu slovenskega gospodarstva, na katerem je udeležence nagovoril tudi premier Janez Janša, ki je dejal, da »je zaradi doslej sprejetih ukrepov  Slovenija v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije in tudi za uspešen prehod v četrto industrijsko revolucijo. Spomnil je, da si je Slovenija v večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje izpogajala 10,5 milijarde evrov, od tega približno 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev, s čimer naj bi bila naši državi zagotovljena sredstva za raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. Na voljo imamo dovolj sredstev, da smo lahko zmagovalci tudi po krizi,« je ocenil.


Šmučeva je spomnila na akcijski načrt za družbo trajnostnega razvoja, ki so ga pripravili na zbornici, in dejala:»Cilj je jasen - priti med najrazvitejše države na svetu.« Ugotovila je, da v Sloveniji imamo podjetja, ki že segajo po zvezdah, a opozorila, da to ni prevladujoč vzorec. Sogovornike je zato vprašala, na katerih področjih so potrebne spremembe, da bomo vrhunski.

Navzoči so na prvem mestu izpostavili potrebo po vlaganjih v raziskave in razvoj. Če ne bomo bistveno povečali vlaganj v raziskave in razvoj, bomo sicer počasi napredovali, a zaostanka za najbolj razvitimi ne bomo nadoknadili, je dejal rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič.

Na vprašanje, ali so naši menedžerji dovolj pogumni, je Andrej Božič iz podjetja BB Consulting odgovoril, da manjka povezovanja in skupnega iskanja rešitev. »Prebojne ideje pridejo, če delamo večplastno in sodelujemo,« je dejal.

Podobnega mnenja je predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak. Pozval je k čimprejšnjim strukturnim reformam in izrazil prepričanje, da lahko Slovenija postane ena najhitreje rastočih držav na svetu, če bomo le znali sesti za skupno mizo ter skupaj delovati za dosego ciljev.

Sari Čučnik iz podjetja Ebm-papst Slovenija se zdi pomembno vlaganje v znanje. Opozorila je tudi, da se produktivnosti ne meri le v proizvodnji, pač pa tudi v drugih službah, kjer se je treba naučiti, da smo učinkoviti in se ne izgubljamo v administraciji.