Nemčija: skoraj pol tone gospodinjskih odpadkov na prebivalca letno

Lani se je količina gospodinjskih odpadkov v Nemčiji povečala za štiri odstotke in dosegla 476 kilogramov na prebivalca. Leta 2020 je prebivalec Nemčije v povprečju zavrgel 19 kilogramov več odpadkov kot leta 2019.

Lani, v prvem letu pandemije covida-19, se je poraba marsičesa močno zmanjšala, ne pa tudi hrane v gospodinjstvih. V Avstriji se je prodaja živil v supermarketih povečala za 10,1 odstotka. Podobno stanje je bilo v Nemčiji, kjer je imelo 30 največjih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo živil, za 10 odstotkov višji skupni promet. Pri tem se je njihova prodaja živil povečala za 8,2 odstotka.

Avstrija, kako si?

Ljudje so bili lani pretežno doma in so se tam prehranjevali v večji meri kot na delovnem mestu, v gostinskih in turističnih objektih ter na drugih lokacija zunaj stanovanja. Posledično se je povečala količina odpadkov, ki jih komunalne službe zbirajo pri zasebnih hišah in stanovanjih. Lani je bilo v Nemčiji zbranih 39,6 milijona ton gospodinjskih odpadkov, kar je 1,6 milijona več kot leta 2019. Tako je prišlo v enem letu do veliko večjega porasta kot v celotnem poldrugem desetletju prej.

V obdobju 2004-2015 se je količina zbranih odpadkov s strani nemških gospodinjstev povečala za 0,7 milijona ton; s 37,3 milijona ton na 38 milijonov ton (v to statistiko niso vključeni gospodinjski električni aparati). Hkrati je delež gospodinjskih odpadkov, ki so na nek način ponovno uporabljeni (recikliranje, proizvodnja toplotne energije), poskočil s 57 odstotkov na 93,4 odstotka.

Človeška lenoba in malomarnost

V Avstriji smo nenehno izpostavljeni pozivom družbenega marketinga, naj se izogibamo ustvarjanju odpadkov. Tudi v Nemčiji je pogosto slišati nasvete o izogibanju embalaži za enkratno uporabo, kot tudi o tem, da je treba pred nakupom natančno oceniti, koliko kruha, mleka, sadja, zelenjave in drugih živil resnično potrebujemo.

V obeh državah, kot tudi v mnogih drugih, predvsem v članicah EU, obstaja infrastruktura za ločevanje gospodinjskih odpadkov. V prostoru za odlaganje odpadkov znotraj našega dunajskega stanovanjskega kompleksa so posebni zabojniki za papir, nato za plastično, kovinsko in tetrapak embalažo, nato za organske, rastlinske odpadke in seveda vrsta velikih zabojnikov za preostale odpadke. Na prvem križišču, približno 100 metrov stran od stanovanja, so zabojniki za brezbarvno steklo, kot tudi za temno steklo.

Foto: worradirek/Getty Images

Skratka, prebivalstvo, ki je dovzetno za razvrščanje odpadkov, nima s tem nobenih posebnih težav. Ko pa na Dunaju vržemo gospodinjske smeti v zabojnike za preostale odpadke, pogosto vidimo, da je v njih marsikaj, kar tja ne sodi. Je res težko vreči prazne plastične steklenice mineralne vode ali pločevinke piva tri metre stran, v zabojnik za plastično, kovinsko in tetrapak embalažo!? Marsikomu očitno pač ni mar za to in noče izgubljati časa z razvrščanjem odpadkov – in to v Avstriji, ki je glede tega razmeroma dobra.

Lani objavljena nemška študija potrjuje, da mnogi ne marajo razvrščanja odpadkov. Analiza, ki jo je naročil nemški zvezni urad za okolje, je pokazala, da bi bilo mogoče skupno reciklirati nekaj več kot dve tretjini različnih odpadkov iz skupne mase tistega, kar se vrže v zabojnike za preostale odpadke. Predvsem so to organski, rastlinski odpadki, ki predstavljajo v zabojnikih za ostale odpadke več kot 39-odstotni delež.

Tudi papir, steklenice, plastika, baterije, stari tekstil, les, električni aparati in tako imenovani problematični odpadki (barve in laki, strupene snovi ipd.) pogosto končajo med preostalimi odpadki, kjer predstavljajo 28-odstotni delež. V končni fazi je izmed 100 kilogramov smeti v nemških zabojnikih za preostale odpadke le 32,6 kilograma takih, ki tja res sodijo. Preostanek bi moral biti odložen v druge zabojnike ali na deponijo za problematične odpadke.

Na Šrilanki odkrili 310-kilogramski naravni safir

Lani je bilo v nemških gospodinjstvih na prebivalca v povprečju odvrženih 476 kilogramov odpadkov. Od tega je dobra tretjina, 160 kilogramov, končala med gospodinjskimi preostalimi odpadki. Drugo največjo kategorijo predstavlja 'ločeno odstranjeni uporabni material' (papir in karton, plastična in kovinska embalaža, stara oblačila). Tega je bilo 152 kilogramov na prebivalca, kar je šest kilogramov več kot v letu 2019.

Zanimivo je, da se je lani količina zavrženih starih oblačil v Nemčiji v primerjavi z letom 2019 povečala za kar 79 odstotkov. Ne zato, ker so ljudje leta 2020 kupili več novih oblačil, ampak zato, ker so čas očitno izkoristili za inventuro garderobe. Lani so v Nemčiji na ta način skupaj zbrali 61.000 ton tekstila (39.000 ton v letu 2019).

Tretja največja kategorija zavrženih odpadkov v nemškem gospodinjstvu so organski odpadki. Lani je njihova količina znašala 128 kilogramov na prebivalca, šest kilogramov več kot leto prej.