Nemčija, Avstrija, Švica: Otroci niso majhen strošek
Nedavno so bili objavljeni rezultati zadnje nemške raziskave o tem, koliko stanejo otroci starše. Tako Avstrija kot Švica občasno objavljata podobne raziskave.
Odpri galerijo
Če bi morali v enem kratkem stavku strniti, kakšni so povprečni direktni stroški enega otroka v teh treh državah, bi se odgovor glasil: blizu 10.000 evrov na leto.
Statistično gledano skupni direktni strošek otroka vključuje osnovne materialne izdatke - za hrano, oblačila, stanovanje -, ki predstavljajo približno polovico skupnega stroška, nato izdatke za proste dejavnosti, zabavo, kulturo itd.
Po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada v Wiesbadnu, če zakonski par živi v Nemčiji in ima enega otroka, to v povprečju stane starše mesečno 763 evrov, kar je malo več kot petina njihove denarne porabe v enem mesecu. Če otrok živi pri samohranilcu, potem je teh 763 evrov na mesec dobra tretjina dohodka starša, s katerim je otrok v gospodinjstvu.
Stari rek pravi »veliki otroci, velike skrbi«, ampak zanesljivo velja »veliki otroci, veliki izdatki«. Nemško gospodinjstvo z le enim otrokom, starim do šest let, ima povprečno mesečno 679 evrov skupnih stroškov otroka. Izdatki za vrtec in varstvo otrok na splošno imajo v tem znesku pomemben delež.
Učenec, ki je v osnovni ali srednji šoli, star od 6 do 18 let, v povprečju starše stane 953 evrov na mesec. Poleg višjih stroškov hrane in oblačil so za učence tudi bistveno višji izdatki za prosti čas, treninge, hobije, kulturne in zabavne dejavnosti itd.
V Avstriji so stroške otroka preučevali strokovnjaki iz Svetovališča za dolžnike, ki so na to temo lani izdelali študijo, prvo tovrstno v Avstriji. Otroci v gospodinjstvu pomenijo večje stroške stanovanja (veliko gospodinjstev se po rojstvu otrok preseli v večja stanovanja ali hiše), ogrevanja, hrane, šolanja in otrokove udeležbe v družbenih dejavnostih. V omenjeni študiji so poskušali predstaviti dejansko stanje, ugotoviti, koliko denarja je potrebno odšteti za skromen, a za avstrijske razmere dostojno odraščanje otroka, da se pri najpomembnejših stvareh/družbenih dejavnostih ne počuti prikrajšanega.
Za sedemletnega otroka, ki je torej že v osnovni šoli, so prišli do zneska 784 evrov na mesec. Dobra četrtina tega zneska (27 odstotkov) gre za šolske stroške, podobno za prehrano (26 odstotkov), nekaj več kot petina (22 odstotkov) pa so izdatki za stanovanje. Od preostale četrtine več kot polovica denarja (13 odstotkov) gre za prostočasne dejavnosti otroka, ostalo za oblačila (devet odstotkov) in zdravje (štiri odstotke).
Za otroka, ki je na koncu osnovne šole (star je 14 let) mesečni izdatki v Avstriji znašajo 842 evrov. Relativno največji del tega zneska (32 odstotkov) gre za hrano, sledijo stroški stanovanja (22 odstotkov), stroški šolanja (17 odstotkov), prosti čas (16 odstotkov), oblačila (devet odstotkov) in tisti za zdravje (pet odstotkov).
Na to temo je bilo v Švici opravljenih več študij. Zvezni urad za statistiko je leta 2009 objavil študijo Stroški otrok v Švici. Če pretvorimo švicarske franke po trenutnem tečaju v evre, potem gospodinjstvo z enim otrokom zanj v povprečju mesečno porabi 756 evrov, za dva otroka je skupni strošek znašal 1210 evrov, za tri pa 1462 evrov.
Po tej študiji skupni stroški otrok ne vključujejo stroškov vrtcev in drugih oblik varstva otrok, ki so v Švici med najvišjimi na svetu. Če se upoštevajo tudi ti izdatki, kot vsi tisti posredni stroški, konkretno izguba dohodka zaradi otroka (matere v Švici po rojstvu otrok običajno zmanjšajo število delovnih ur v službi), pa tudi tržna vrednost vseh delovnih ur, ki jih starši delajo za otroka, skupni strošek do otrokovega 20. rojstnega dneva, znaša približno milijon švicarskih frankov (približno 925.000 evrov), so izračunali v švicarskem Zveznem uradu za statistiko.
Statistično gledano skupni direktni strošek otroka vključuje osnovne materialne izdatke - za hrano, oblačila, stanovanje -, ki predstavljajo približno polovico skupnega stroška, nato izdatke za proste dejavnosti, zabavo, kulturo itd.
Po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada v Wiesbadnu, če zakonski par živi v Nemčiji in ima enega otroka, to v povprečju stane starše mesečno 763 evrov, kar je malo več kot petina njihove denarne porabe v enem mesecu. Če otrok živi pri samohranilcu, potem je teh 763 evrov na mesec dobra tretjina dohodka starša, s katerim je otrok v gospodinjstvu.
Z naraščajočim številom otrok v gospodinjstvu rastejo tudi skupni izdatki za otroke, vendar pa padajo stroški na otroka: nemška gospodinjstva z dvema otrokoma skupaj mesečno porabijo 1276 evrov (638 evrov na otroka), in tisti s tremi otroki skupaj 1770 evrov (590 evrov na otroka).
Stari rek pravi »veliki otroci, velike skrbi«, ampak zanesljivo velja »veliki otroci, veliki izdatki«. Nemško gospodinjstvo z le enim otrokom, starim do šest let, ima povprečno mesečno 679 evrov skupnih stroškov otroka. Izdatki za vrtec in varstvo otrok na splošno imajo v tem znesku pomemben delež.
Učenec, ki je v osnovni ali srednji šoli, star od 6 do 18 let, v povprečju starše stane 953 evrov na mesec. Poleg višjih stroškov hrane in oblačil so za učence tudi bistveno višji izdatki za prosti čas, treninge, hobije, kulturne in zabavne dejavnosti itd.
V Avstriji so stroške otroka preučevali strokovnjaki iz Svetovališča za dolžnike, ki so na to temo lani izdelali študijo, prvo tovrstno v Avstriji. Otroci v gospodinjstvu pomenijo večje stroške stanovanja (veliko gospodinjstev se po rojstvu otrok preseli v večja stanovanja ali hiše), ogrevanja, hrane, šolanja in otrokove udeležbe v družbenih dejavnostih. V omenjeni študiji so poskušali predstaviti dejansko stanje, ugotoviti, koliko denarja je potrebno odšteti za skromen, a za avstrijske razmere dostojno odraščanje otroka, da se pri najpomembnejših stvareh/družbenih dejavnostih ne počuti prikrajšanega.
Za sedemletnega otroka, ki je torej že v osnovni šoli, so prišli do zneska 784 evrov na mesec. Dobra četrtina tega zneska (27 odstotkov) gre za šolske stroške, podobno za prehrano (26 odstotkov), nekaj več kot petina (22 odstotkov) pa so izdatki za stanovanje. Od preostale četrtine več kot polovica denarja (13 odstotkov) gre za prostočasne dejavnosti otroka, ostalo za oblačila (devet odstotkov) in zdravje (štiri odstotke).
Za otroka, ki je na koncu osnovne šole (star je 14 let) mesečni izdatki v Avstriji znašajo 842 evrov. Relativno največji del tega zneska (32 odstotkov) gre za hrano, sledijo stroški stanovanja (22 odstotkov), stroški šolanja (17 odstotkov), prosti čas (16 odstotkov), oblačila (devet odstotkov) in tisti za zdravje (pet odstotkov).
Direktni izdatki + izguba dohodka + neplačano delo = milijon frankov
Na to temo je bilo v Švici opravljenih več študij. Zvezni urad za statistiko je leta 2009 objavil študijo Stroški otrok v Švici. Če pretvorimo švicarske franke po trenutnem tečaju v evre, potem gospodinjstvo z enim otrokom zanj v povprečju mesečno porabi 756 evrov, za dva otroka je skupni strošek znašal 1210 evrov, za tri pa 1462 evrov.
V nedavni študiji, pripravljeni za kantonalni urad za otroke in mladino Züricha, so na podlagi podatkov tudi iz številnih drugih švicarskih kantonov prišli do dokaj višjih številk. Slednje so, glede na starost otroka, za gospodinjstvo z enim otrokom med 1100 in 1660 evri. Za desetletno edinko ali edinca gospodinjstvo porabi približno 1385 evrov na mesec, od tega 515 za stanovanje (37 odstotkov), 315 za hrano (23 odstotkov), približno 275 evrov (20 odstotkov )za prosti čas itd.
Po tej študiji skupni stroški otrok ne vključujejo stroškov vrtcev in drugih oblik varstva otrok, ki so v Švici med najvišjimi na svetu. Če se upoštevajo tudi ti izdatki, kot vsi tisti posredni stroški, konkretno izguba dohodka zaradi otroka (matere v Švici po rojstvu otrok običajno zmanjšajo število delovnih ur v službi), pa tudi tržna vrednost vseh delovnih ur, ki jih starši delajo za otroka, skupni strošek do otrokovega 20. rojstnega dneva, znaša približno milijon švicarskih frankov (približno 925.000 evrov), so izračunali v švicarskem Zveznem uradu za statistiko.
Več iz rubrike
Do konca oktobra več stečajev kot celo lansko leto
Prepozno predlaganje stečajnih postopkov je velik problem slovenske zakonodaje.
Golob napovedal skrajšani delovnik za prizadete v posameznih dejavnostih
Vrh gospodarstva je v sklepu vlado pozval, naj takoj zagotovi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in gospodarske varnosti.