Nekoč »Švica na Bližnjem vzhodu«, danes razpad sistema

Eksplozija v Bejrutu bo še poglobila finančno krizo Libanona.
Fotografija: Eksplozija več tisoč ton amonijevega nitrata, ki ga je vlada shranila v skladišče, je uničila pristaniško območje libanonskega mesta, ki je ključno trgovsko središče za gospodarstvo majhne države. FOTO: REUTERS/Hannah McKay
Odpri galerijo
Eksplozija več tisoč ton amonijevega nitrata, ki ga je vlada shranila v skladišče, je uničila pristaniško območje libanonskega mesta, ki je ključno trgovsko središče za gospodarstvo majhne države. FOTO: REUTERS/Hannah McKay

Uničenje pristanišča Bejrut zaradi velike eksplozije v torek bo Libanon pahnilo še globje v dolgotrajno finančno krizo, s katero se je država že tako soočala v zadnjih mesecih.

V eksploziji je umrlo najmanj 135 ljudi, 5000 ljudi pa je bilo poškodovanih. Eksplozija več tisoč ton amonijevega nitrata, ki ga je vlada shranila v skladišče, je uničila pristaniško območje libanonskega mesta, ki je ključno trgovsko središče za gospodarstvo majhne države.

Vlada premierja Hassana Diaba se že več mesecev pogovarja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o približno 10 milijardnem paketu pomoči. Libanonski funt je na trgu od oktobra izgubil 80 odstotkov svoje vrednosti, skoraj bankrotirani bančni sistem pa omogoča le omejene dvige gotovine s strani vlagateljev. Država se trenutno sooča z nezadržno inflacijo in množičnim odpuščanjem.



IMF je dejal, da ne bo resno razmišljal o rešitvi, dokler se bojevita politična gibanja v državi ne umirijo, pripravijo načrt preobrata in se resno lotijo ​​boja proti korupciji. Toda generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva je junija opozorila, da »ni razloga, da bi rekli, da je prišlo do preboja« v pogovorih.
Vlada premierja <strong>Hassana Diaba</strong> se že več mesecev pogovarja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o večmilijonskem paketu reševanja. FOTO: REUTERS/Suhaib Salem
Vlada premierja Hassana Diaba se že več mesecev pogovarja z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o večmilijonskem paketu reševanja. FOTO: REUTERS/Suhaib Salem

IMF od libanonskih oblasti zahteva tudi, da verodostojno ocenijo težo izgube - po nekaterih ocenah je izgube za nekaj več kot 67,5 milijard evrov -, ki jih je utrpel finančni sistem države, saj so komercialne banke množično posojale centralni banki, da bi ji omogočile financiranje vladnih stroškov.

»IMF preučuje vse možne poti za podporo libanonskemu ljudstvu. Vendar pa je nujno treba izstopiti iz slepe ulice, v kateri so se znašli pogovori o ključnih reformah. Treba je tudi oblikovati program za obnovo gospodarstva,« je danes sporočila Georgieva.

Libanonski primanjkljaj je lani presegel 12 odstotkov BDP, delež javnega dolga v BDP je znašal približno 150 odstotkov, primanjkljaj na tekočem računu pa približno 25 odstotkov BDP.

Libanonsko gospodarstvo se bo zdaj najverjetneje še bolj poglobilo, kar bo vplivalo tako na finančne težave kot na reševanje škode, ki je nastala zaradi covida-19. Toda vlada države, ki jo vodi Diaba, nekoč znana kot »Švica na Bližnjem vzhodu«, se srečuje z vse manj naklonjenosti pomoči zahodnih upnikov.
 

Več iz rubrike

Komentarji: