Naslednje leto pričakovati 10-odstotno povišanje cen
Cene najpomembnejših surovin strmo naraščajo. Trend se bo še nadaljeval, sploh ko bo gospodarstvo spet oživelo, napovedujejo analitiki.
Odpri galerijo
Foto: Delo
Jeklo, baker, koruza, les in ostale najbolj osnovne surovine so dosegli najvišjo ceno do sedaj. Kot kaže, se bo višanje cen še nadaljevalo, saj je letošnja reflacija močno vplivala na inflacijo. Rahlo upanje na spremembo smeri dajeta Amerika s črpanjem davčne spodbude in Evropa s ponovnim odpiranjem gospodarstva.
Ameriška investicijska banka JPMorgan Chase napoveduje, da se bo rast surovin še nadaljevala, s tem pa tudi reflacija. Centralne banke so glede inflacije dokaj mirne, kar pomeni, da bo stanje v ekonomiji zelo vroče. To pa bo povpraševanja še povečalo.
Blagovni analitik Giovanni Staunovo meni, da sta najpomembnejši gonili v podporo cen surovin okrevanje svetovnega gospodarstva in pospeševanje odpiranje le tega. Hkrati pa pričakuje, da se bodo cene vseh surovin v naslednjem letu povečale za 10 odstotkov. Pri tem igra ključno vlogo Kitajska, ki je glavni vir tako ponudbe kot tudi povpraševanja po surovinah.
Vrednost bakra raste že več kot leto dni. Temu botruje obljuba svetovnih vlad, da bodo povečale uporabo obnovljivih virov energije. Kar pomeni, da se bodo različne oblike zelene tehnologije še podražile. Dober primer so večja električna omrežja. V lanskem letu naj bi bilo za gradnjo električnih omrežij v Ameriki porabljenih približno 1,9 tone bakra. V zadnjem letu se je njegova cena povišala za več kot 90 odstotkov. Po nekaterih napovedih pa naj bi se njegova poraba do leta 2050 kar podvojila. S tem pa se bo povečalo tudi povpraševanje po drugih zelenih tehnologijah, kot so na primer električna vozila in sončne celice.
Kako blagovna menjava vpliva na posamezno državo je odvisno od tega, ali so izvoznice ali uvoznice. Velik vzpon je dobra novica za tiste države, ki se zanašajo predvsem na izvoz surovin. Še posebej če so bile močno prizadete zaradi pandemije. Tak primer so na primer Čile, država, ki je odvisna od izvoza bakra, ali pa Indonezija, ki izvaža palmovo olje.
Leto, ki ga je zaznamovala virusna pandemija in prašičja bolezen, je bilo težko tudi za predelovalce mesa. Cene žit rastejo, zato so kmetje, ki redijo perutnino, prašiče in govedo, med prvimi, ki občutijo krizo. Stroški koruze so se v zadnjem letu podvojili, cena sojine moke pa je višja za 40 odstotkov. Cene mesa se zaradi dolge verige od proizvajalca do potrošnika, še niso dvignile. Je pa to pričakovati v kratkem.
Proizvajalci jekla v Evropi in Ameriki, že leta trpijo zaradi nizkih cen. Tovarne so se borile za zaslužek, zato so delovna mesta postala vse večja skrb. Med letoma 2008 in 2019 je bilo v EU, po podatkih industrijskega združenja Eurofer, izgubljenih več kot 85.000 delovnih mest. Dramatične cene jekla so to spremenile. Kitajska letos podira rekorde v proizvodnji jekla, kar vpliva na cene v Evropi in Ameriki.
Veliko dražja pa bo odslej tudi kava. Če še niste, boste v kratkem ugotovili, da je omamna razvada postala občutno dražja. To se bo še posebej poznalo, če si jo radi sladkate, namreč tudi cena sladkorja je močno poskočila.
Ameriška investicijska banka JPMorgan Chase napoveduje, da se bo rast surovin še nadaljevala, s tem pa tudi reflacija. Centralne banke so glede inflacije dokaj mirne, kar pomeni, da bo stanje v ekonomiji zelo vroče. To pa bo povpraševanja še povečalo.
Analize nič kaj spodbudne
Blagovni analitik Giovanni Staunovo meni, da sta najpomembnejši gonili v podporo cen surovin okrevanje svetovnega gospodarstva in pospeševanje odpiranje le tega. Hkrati pa pričakuje, da se bodo cene vseh surovin v naslednjem letu povečale za 10 odstotkov. Pri tem igra ključno vlogo Kitajska, ki je glavni vir tako ponudbe kot tudi povpraševanja po surovinah.
Dražji tudi obnovljivi viri energije
Vrednost bakra raste že več kot leto dni. Temu botruje obljuba svetovnih vlad, da bodo povečale uporabo obnovljivih virov energije. Kar pomeni, da se bodo različne oblike zelene tehnologije še podražile. Dober primer so večja električna omrežja. V lanskem letu naj bi bilo za gradnjo električnih omrežij v Ameriki porabljenih približno 1,9 tone bakra. V zadnjem letu se je njegova cena povišala za več kot 90 odstotkov. Po nekaterih napovedih pa naj bi se njegova poraba do leta 2050 kar podvojila. S tem pa se bo povečalo tudi povpraševanje po drugih zelenih tehnologijah, kot so na primer električna vozila in sončne celice.
Meso pri mesarju zaenkrat še po nižji ceni. Foto: Ivan Gerenčer
Kupci in prodajalci
Kako blagovna menjava vpliva na posamezno državo je odvisno od tega, ali so izvoznice ali uvoznice. Velik vzpon je dobra novica za tiste države, ki se zanašajo predvsem na izvoz surovin. Še posebej če so bile močno prizadete zaradi pandemije. Tak primer so na primer Čile, država, ki je odvisna od izvoza bakra, ali pa Indonezija, ki izvaža palmovo olje.
Močno prizadeta mesna industrija
Leto, ki ga je zaznamovala virusna pandemija in prašičja bolezen, je bilo težko tudi za predelovalce mesa. Cene žit rastejo, zato so kmetje, ki redijo perutnino, prašiče in govedo, med prvimi, ki občutijo krizo. Stroški koruze so se v zadnjem letu podvojili, cena sojine moke pa je višja za 40 odstotkov. Cene mesa se zaradi dolge verige od proizvajalca do potrošnika, še niso dvignile. Je pa to pričakovati v kratkem.
Svetovna proizvodnja jekla raste. Foto: IGD
Stare jeklarne
Proizvajalci jekla v Evropi in Ameriki, že leta trpijo zaradi nizkih cen. Tovarne so se borile za zaslužek, zato so delovna mesta postala vse večja skrb. Med letoma 2008 in 2019 je bilo v EU, po podatkih industrijskega združenja Eurofer, izgubljenih več kot 85.000 delovnih mest. Dramatične cene jekla so to spremenile. Kitajska letos podira rekorde v proizvodnji jekla, kar vpliva na cene v Evropi in Ameriki.
Odslej dražja tudi skodelica kave
Veliko dražja pa bo odslej tudi kava. Če še niste, boste v kratkem ugotovili, da je omamna razvada postala občutno dražja. To se bo še posebej poznalo, če si jo radi sladkate, namreč tudi cena sladkorja je močno poskočila.
