Narko karteli pobijajo tiste, ki ne spoštujejo ukrepov zaradi covida-19

Human Rights Watch poziva vlado, naj stori več za zaščito civilistov po vsaj osmih umorih oboroženih skupin.
Fotografija: Narko karteli in uporniške skupine po Kolumbiji - na podlagi covida-19 - postavljajo svoja pravila in pobijajo tiste, ki jih ne spoštujejo. FOTO: Alonafoto / Shutterstock
Odpri galerijo
Narko karteli in uporniške skupine po Kolumbiji - na podlagi covida-19 - postavljajo svoja pravila in pobijajo tiste, ki jih ne spoštujejo. FOTO: Alonafoto / Shutterstock

Tumaco v Kolumbiji, osiromašeno pristaniško mesto na pacifiški obali, kjer tolpe prebivalcem prepovedujejo ribolov, kar jim omejuje možnost zaslužka za preživetje, se sooča z razmerami brez primere.

Narko karteli in uporniške skupine po Kolumbiji - na podlagi covida-19 - postavljajo svoja pravila in pobijajo tiste, ki jih ne spoštujejo, kaže novo poročilo organizacije Human Rights Watch (HRW).

V obubožanem mestu je s strani kartela uvedena policijska ura (17:00) - veliko strožja od ukrepov, ki jih je uvedla vlada -, ki prebivalcem omejuje gibanje, ulične prodajalce pa je še dodatno potolkla.  

Oborožene skupine so umorile najmanj osem civilistov, ki pravil ne spoštujejo. Nasilne tolpe ljudem preprečujejo, da zapustijo svoje domove tudi ko so bolni, so v poročilu navedli pri humanitarni organizaciji. V dveh provincah, Cauci in Guaviare, oborožene skupine zažigajo prevozna sredstva tistih, ki so prezrli njihove ukrepe.



»Zaprli so cestne povezave med vasmi. Ko odkrijejo okuženega s covidom-19, ga prisilijo da zapusti regijo, ali ubijejo,« poroča The Guardian, ki je dobil izjavo od tamkajšnjega prebivalca, ki iz strahu želi ostati anonimen. »Ljudje nimajo druge izbire, kot da ubogajo, ker tukaj vlada nima moči,« je še dodal domačin.

Kot večji del Južne Amerike se tudi Kolumbija bori z zelo slabo epidemiološko sliko. Potem, ko je bil prvi primer covida-19 potrjen 6. marca, je stroka naštela 159.898 primerov - s 5625 smrtnimi izidi. Število okuženih narašča za več kot 5000 na dan.

Vlada je sicer uvedla karanteno, tako na državni kot na lokalni ravni, vendar ukrepi niso bili tako strogi kot tisti, ki so jih določile oborožene skupine.


Kolumbija naj bi obračala poglavje o takšnem nasilju

Nasilne tolpe ljudem preprečujejo, da zapustijo svoje domove tudi ko so bolni. FOTO: Benevolente82 / Shutterstock
Nasilne tolpe ljudem preprečujejo, da zapustijo svoje domove tudi ko so bolni. FOTO: Benevolente82 / Shutterstock

Zgodovinski mirovni sporazum, podpisan z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc) - takrat največjo uporniško združbo Južne Amerike -, se je uradno končal leta 2016 - po petih desetletjih državljanske vojne, v kateri je umrlo več kot 260.000 ljudi, 7 milijonov pa jih je prisilno zapustilo svoje domove. A to še ni preneslo miru.

Od uvedbe mirovnega dogovora v začetku leta 2017 je bilo ubitih najmanj 271 voditeljev skupnosti, oborožene skupine pa še naprej vojskujejo za ozemlje, ki ga je Farc pustil za seboj.

Na čelu nekaterih skupin so oporečni Farcovi borci, ki nočejo predati orožja; druge pripadajo manjšim uporniškim vojskam in desničarskim paravojaškim milicam. Vsi se financirajo od trgovine s kokainom.

HRW je pozval vlado Ivána Duqueja, naj stori več za zaščito tistih, ki so se na milost in nemilost oboroženih skupin znašli v nevzdržnem okolju.

»Vlada bi morala nujno okrepiti svoja prizadevanja za zaščito teh skupnosti, jim zagotoviti primerno hrano in vodo ter varovati njihovo zdravje pred učinki covida-19,« opozarja HRW.
 

Več iz rubrike

aktualno

Kitajci imajo revolucionarno baterijo, ki naj bi pometla s Teslo

Največji proizvajalec baterij za avtomobile CATL, je predstavil baterijo z novo tehnologijo, ki naj bi z enim polnjenem dosegla skoraj 1000 kilometrov.

aktualno

Trump naj bi davil agenta tajne službe in v steno zalučal hamburger

Nekdanja uslužbenka v Beli hiši je razkrila nekaj novih podrobnosti o vedenju nekdanjega predsednika ZDA.

aktualno

Nosečo mamo zaradi kraje čokolad obsodili na deset mesecev zapora

Tridesetletna Zagrebčanka bo zaporno kazen odslužila z družbenokoristnim delom, je odločilo sodišče.

aktualno

Odpadke iz zahoda nezakonito vozijo v srednjo in vzhodno Evropo

Zločini proti okolju so deležni več pozornosti, odkar so podnebne politike postale ključnega pomena, v najnovejšem poročilu ugotavlja Europol.

Komentarji: