Pol leta od razglasitve epidemije: nemiri, protesti, teorije zarote

O novem koronavirusu so na Kitajskem začeli pisati decembra, kmalu za tem pa je druga svetovna velesila uvedla strogo karanteno. To so bili obenem tudi prvi zametki preventivnih ukrepov in izolacije, ki so jih vlade po vsem svetu uvedle pozneje in zaznamujejo naša življenja še danes.
 

Odklopljeni že šest mesecev

Prvi primer izven Kitajske so epidemiologi potrdili v sredini januarja, marca pa je Svetovna zdravstvena organizacija že razglasila pandemijo. Epidemijo je Slovenija razglasila 12. marca, to soboto pa bo od takrat minilo kar šest mesecev - šest mesecev izolacije, sprememb in obdobja negotovosti.


Pandemija je vplivala na praktično vsak aspekt življenja, kot smo ga poznali še januarja letos. Številni poklici so se v tem času preselili iz pisarn v domača stanovanja, zamrznili smo srečanja in dogodke, pandemija je odpihnila celo olimpijske igre v Tokiu in pa letošnje evropsko prvenstvo v nogometu.
 

Vladni odzivi

Obdobje pandemije zaznamujejo tako dnevne številke okužb, kot tudi odzivi posameznih vlad na grožnjo virusa. Svetovni voditelji so se na okužbe odzivali drugače; od tistih bolj organiziranih, do popolnih skeptikov nevarnosti virusa. Čeprav se od politikov običajno pričakuje interese po čim večji varnosti državljanov ter sposobnost izvedbe različnih politik, tega pri nekaterih ni bilo zaznati.

Pri tem se je izjemno odrezala Nemčija, ki se je v času pandemije še enkrat več izkazala kot domovina organiziranosti in racionalnosti, medtem pa je kaos povsem prevzel Italijo in tudi Veliko Britanijo. Premier slednje Boris Johnson je pravzaprav dalj časa zavračal nevarnost virusa, po obolenju pa popolnoma spremenil svoj pogled. Bistveno slabši je bil odziv vodstvene administracije v ZDA, ki se jo pogosto celo navaja kot primer slabe prakse.

Pohvale vreden je bil tudi odziv azijskih držav, kjer so prebivalci bili mirni in pripravljeni sodelovati z vladami; tudi sam odziv vlad ni vseboval dramatičnih vložkov.
 

Gospodarska škoda in teorije zarote

Ne glede na to kako so se države odzvale na zdravstveno krizo pa svet v tem trenutku zaznamujejo nemiri in protesti. Ti se odvijajo tako v Nemčiji, na Švedskem, kot tudi v ZDA. Protestniki so prepričani, da so odzivi vlad pretirani, saj naj bi kratili osebne svoboščine, obenem pa so socialna omrežja prevzele še teorije zarote, ki iščejo krivce za nastalo situacijo.

Karantene po svetu pa so močno zarezale tudi na področje gospodarstva, ki je povsod praktično obstalo. To se odraža tudi na rasti brezposelnosti in negotovosti, kar še dodatno veča jezo in nemire.