Milijoni prekvalificiranih Nemcev; poklicno usposobljeni, delajo kot pomočniki

Približno vsak osmi zaposleni Nemec, ki plačuje prispevke za socialno varnost v Nemčiji, ima službo pod dejansko stopnjo izobrazbe. Slednje je razvidno iz odgovora Zvezne agencije za zaposlovanje na prošnjo levice v Bundestagu, ki jo je prejela nemška tiskovna agencija v Berlinu.
 
Konec lanskega leta je skupno 4,05 milijona zaposlenih opravljalo dejavnost s težavnostjo pod kvalifikacijo. To je bilo 12 odstotkov od skupno 33,74 milijona zaposlenih.
 
Glede na podatke tiskovne agencije, je bilo ob koncu leta 2019 v državi zaposlenih približno 2,57 milijona oseb, ki so bile poklicno usposobljene, a so delale le kot pomočniki, tj. preprosto rutinsko delo. Poleg tega je bilo 1,48 milijona oseb z akademsko izobrazbo, ki so delali kot pomočniki ali specialisti, torej tisti, ki za svoje delo formalno ne bi potrebovali tehnične ali univerzitetne diplome.


Ženske in osebe v vzhodni Nemčiji so na tem področju nesorazmerno prizadete. Zanje velja višji delež zaposlenih s formalno izobrazbo, kot je potrebna, kot pri moških in zaposlenih v zahodni Nemčiji.
 
Hkrati ima približno vsak osmi zaposleni službo, za katero njihove formalne kvalifikacije dejansko niso zadostne. Konec lanskega leta je bilo kot usposobljenih delavcev, strokovnjakov ali specialistov zaposlenih 2,87 milijona ljudi brez poklicne kvalifikacije. Takšna dela običajno zahtevajo dve do tri leta poklicnega usposabljanja, magisterij ali celo tehnično ali univerzitetno izobrazbo.
 
Predsednik Zveznega zavoda za zaposlovanje (BA) Detlef Scheele opozarja na povečano pomanjkanje kvalificiranih delavcev. »Priseljevanje kvalificiranih delavcev v Nemčijo je prenizko in še naprej upada,« je dejal Scheele za časopis Funke. »Nujno moramo usposobiti lastno delovno silo. na to smo v krizi pozabili. Razlika med rastjo delovnih mest in delovnim potencialom se povečuje,« je še opozoril Scheele.
 
Scheele je tamkajšnjega ministra za delo Hubertusa Heila (SPD) pozval k poenostavitvi zakona »Delo jutri«, ki ureja spodbujanje poklicnega usposabljanja ob strukturnih spremembah. »Obstaja 13 različnih možnosti financiranja,« je dejal predsednik BA.
 
Prav tako je potreben delujoč zakon o priseljevanju kvalificiranih delavcev. Ovire za priseljevanje kvalificiranih delavcev so »zelo visoke«, je še navedel Scheele. Gre za popolno priznavanje poklicnih kvalifikacij iz tujine in obljube o zaposlitvi v Nemčiji.

Kaj pa vsi, ki opravljajo delo pod formalno izobrazbo?

»Delo pod kvalifikacijo škoduje zadovoljstvu zaposlenih in zmanjšuje njihov dohodek,« je dejala poslanka levice Sabine Zimmermann, ki je vložila prošnjo v Bundestagu. Dejansko je po podatkih Zveznega zavoda za zaposlovanje povprečna plača kvalificiranih delavcev za 806 evrov višja od povprečne plače pomočnikov.
 
»Gospodarska kriza, povezana s pandemijo, in trenutna gospodarska preobrazba, stanje še poslabšujeta, ker je več sto tisoč ljudi izgubilo službo,« je dejala Zimmermannova. Poleg tega si usposobljenih delavcev obupno želijo drugje, kjer za njih obstaja primerno delovno mesto.
 
Toda v koronski krizi obstajajo tudi žarki upanja: predsednik BA Scheele je precej optimističen glede razmer na trgu usposabljanj. Za približno 460.000 prosilcev vajeništva je skupaj na voljo 513.000 mest. »Nekvalificirani delavci naj mesto odstopijo kvalificiranim in se prijavijo na potrebna usposabljanja oziroma si poiščejo delovno mesto, ki ustreza njihovi izobrazbi,« je dejal in dodal, da bi morali biti delodajalci bolj pazljivi pri izbiri kandidatov na razpisano delovno mesto.